Prva slovenska uprizoritev igre s podnaslovom Tehnologija in koreografija strahu je koprodukcija SNG Drama Ljubljana in Cukrarne. Prevedla jo je Aleksandra Rekar.
Gibanje ni klasična oblika drame, ampak meditacija o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodoben človek. Ukvarja se z vse vrste strahovi, ki ga prevevajo. Ker je besedilo specifično, bi ga težko uprizorili v klasičnem gledališču, zato je nastala ideja, da bi ga postavili ambientalno, je odločitev, da predstavo umestijo v galerijski prostor, na današnji novinarski konferenci pojasnila ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel.
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je pozdravil možnost, da se bo občinstvo predstave lahko sprehodilo skozi Cukrarno in njene ambiente, saj nekdanji industrijski objekt ni namenjen samo vizualni, ampak tudi performativni umetnosti oziroma vsem sodobnim umetniškim praksam.
Kot je pojasnil režiser, se jim je zaradi narave besedila upiral klasični gledališki oder, poleg tega so želeli prostor, v katerem bi zaživela povezanost odra z občinstvom. "Tekst temelji na besedi, izraža se skozi podobe, ampak verbalno, zato se nam je zdelo, da ga je treba prizemljiti, da ne zdrkne v poezijo," je povedal Zidar.
Da je besedilo slogovno izredno poetično s filozofskimi podstatmi ter bogato z metaforami, je izpostavila tudi dramaturginja Eva Kraševec. Pisano je v obliki šestih monologov v dveh delih. V prvem delu spregovorijo subjekti s človeške perspektive v sodobnem svetu, v drugem delu pa spregovorijo prostori. S tem besedilo naredi preskok v mišljenju in iz antropocentrične pelje v posthumanistično perspektivo: o človeku, človeštvu, zgodovini, kapitalizmu, patriarhatu spregovorijo narava, tovarna in telo.
Uprizoritev si po besedah dramaturginje išče možnost, kako iz ene perspektive preiti v drugo. Besedilo sicer, kot je dodala, ni pesimistično niti tragično.
Gibanje govori o življenju v strahu pred prihodnostjo, sedanjostjo in preteklostjo. Lahko bi rekli, da je tema besedila kontinuirano stanje strahu v človekovem življenju. Strahovi se prepletajo, zamenjujejo in dopolnjujejo, najmočnejši pa so strah pred samoto, pred neznanim, pred minljivostjo, pred drugačnim, pred samospoznanjem in pred čustvi. "Ta strah pred strahom, strah pred šibkostjo, je točka anksioznosti in o tem govori to besedilo," je pred slovensko premiero zapisal avtor Kokanov.
V avtorski ekipi so še koreografinja Bojana Robinson, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Matjaž Plošinjak, avtor videa Atej Tutta, oblikovalec zvoka Jurij Alič in oblikovalec svetlobe Lev Predan Kowarski. Uporabljena bo glasba ljubljanske trap zasedbe SBO (Smrt boga in otrok).
Nastopili bodo igralci Polona Juh, Nejc Cijan Garlatti in Benjamin Krnetić. Kot je povedala Juh, se ji je ob prvem branju porodil prav takšen strah, o katerem piše avtor. Med drugim se je spraševala, kakšne vrste uprizoritev bi bila potrebna, da bi vsebina igre prišla do gledalca.