Makedonski režiser Popovski je na današnji novinarski konferenci povedal, da mu Čehov nikoli ni bil pretirano blizu ter da ga vsak doživlja po svoje. Zgodba po njegovih besedah sega v sedanji čas, saj si tudi danes številni na ramena nalagajo prevelika bremena in se tako kot glavni lik soočajo z izgorelostjo.

"Zgodba se dogaja nekje v širjavah Rusije, v času prestopa iz tlačanstva v zgodnji kapitalizem. Ljudje doživljajo velikansko spremembo v družbi, ta situacija pa je zelo podobna današnji," je vzporednico s sedanjostjo potegnil tudi ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Igor Samobor. Liki v drami so osamljeni, kot da bi bili na nekem otoku, vsak se bori za denar in preživetje. Ta svet in gomazenje ljudi pa je Čehov, ki je dramo napisal star le 27 let, izrisal z distanco in humorjem, je še dodal Samobor.

Glavni junak drame je Ivanov, stalni član urada za kmetijsko dejavnost, poln samopomilovanja, ki se muči s pomenom lastnega obstoja in številnimi življenjskimi težavami. Poročen je z žensko, ki je ne ljubi več in ki je zelo bolna. Poleg depresije ga pestijo tudi težave z denarjem, njegovi uslužbenci mu parajo živce ter uničujejo imetje in ugled. Življenje mu dodatno zaplete ljubezenska zveza s hčerjo bogatih posestnikov.

Čehov je dramo v štirih dejanjih v zgolj desetih dneh leta 1887 napisal na prigovarjanje lastnika moskovskega Ruskega dramatičnega gledališča. A Čehov, pa tudi občinstvo in del kritike, nad predstavo ni bil zadovoljen. Besedilo je ves čas spreminjal. Ohranjenih naj bi bilo kar sedem različic drame, uveljavila pa se je po besedah dramaturginje Darje Dominkuš tista, ki jo je končal dve leti kasneje za sanktpeterburško uprizoritev.

Čehov si je po besedah dramaturginje ves čas prizadeval, da bi občinstvo doumelo, da slika lik, ki ni ne dober ne slab, ki ni srečen v svoji koži, ki se počuti izgorelega, ki nima več volje do življenja in nima več veliko upanja.

Morda je bila ta mračna pozicija prenaporna za takratno občinstvo, a večji problem je po besedah dramaturginje bil, da se Čehov takrat ni držal ustaljenih žanrskih okvirov, ko sta v gledališču prevladovala vodvil in melodrama. V Ivanovu je združil Gogoljevsko groteskno in karikirano komedijo, ki kaže materialistično okolico, kjer je tudi ljubezen kupoprodajna pogodba, ter melodramo s primesmi tragedije.

Uprizoritev je nastala po novem prevodu Tatjane Stanič. Kot je povedala, je skušala pogledati pod blišč konvencij 19. stoletja, kakšni so bili v resnici odnosi med ljudmi, ter preveriti, ali je Čehov res samo poudarjeno poetičen avtor. "Izkazalo se je, da so pod konvencionalnostjo nazivov, vljudnosti in konverzacije salonskega tipa odnosi pošastni in strašno okrutni in to sem poskušala prinesti na plano tako, da sem se izogibala poetizaciji," je povedala prevajalka.

V uprizoritvi igrajo Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Iva Babić, Mia Skrbinac, Timon Šturbej, Jurij Zrnec, Maruša Majer, Saša Pavček, Rok Vihar, Matija Rozman, Valter Dragan, Zvone Hribar in Vanja Plut. Scenografijo podpisuje Meta Hočevar, kostumografijo Barbara Podlogar, glasbo Marjan Nečak.