Slovenski ustvarjalci Avdicije za življenje so se aprila mudili na enomesečni rezidenci na Japonskem. Tam se je mednarodna ekipa ustvarjalcev prvič zbrala skorajda v celoti. Takoj na začetku je postalo jasno, da bodo njihovo ustvarjanje zaznamovale težave v komunikaciji, ki je, kot je dejal Pograjc, potekala v "kung-fu angleščini". A te težave so nazadnje obrnili v svoj prid, zato predstava nastaja kot rezultat tega, v prevodu izgubljenega, sporazumevanja.

Zgodba Pajkova nit Akutagawe, sicer avtorja zgodbe Rašomon, po kateri je Akira Kurosava posnel svoj znani istoimenski film, pripoveduje o Budi, ki skuša morilca, roparja in požigalca Kandato rešiti iz pekla samo zato, ker je grešnik v življenju naredil eno samcato dobro stvar - prizanesel je drobnemu pajku. Pri postavitvi predstave je ustvarjalce zanimalo, kaj je pri posamezniku tista stvar, za katero meni, da ga dela vrednega obstoja na tem svetu.

Pograjc je ustreznico japonski zgodbi v slovenskem prostoru našel v Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič. "Gre za moralko, ki s pomočjo nastopajočih prehaja v višjo obliko," je menil.

Japonski režiser Masahiro Kinošita je dejal, da ga je po prihodu v Slovenijo med drugim izjemno presunila širina neba. Zdi pa se mu, da tudi predstava, ki jo člani The Original Tempo ustvarjajo z Betontancem, postaja zelo prostrana in široka.

Avdicija za življenje je peta mednarodna koprodukcija Betontanca, a je, kot je poudarila igralka Katarina Stegnar, fizično in psihološko daleč najzahtevnejša. Stegnarjeva je z dualizmom pekla in nebes, ki se pojavlja v predstavi, podala svoja občutja: "Velikokrat sem se počutila v peklu neke diskomunikacije, v peklu popolnoma drugačnih medsebojnih odnosov. Hkrati pa moram reči, da je v nebesih dolgčas in jaz si zagotovo ne želim tja!"

Članica skupine The Original Tempo Juka Hjoudo se je strinjala, da je ustvarjalni proces naporen, a v njem zelo uživa. Najpomembnejše se ji zdi, da se ustvarjalci, kljub medsebojnim razlikam, trudijo, da bi na koncu skupaj nekaj ustvarili. Po prihodu v Slovenijo so ji večkrat rekli, da se japonščina sliši kot pesem. Pograjc ji je tako naročil, naj svoje besedilo v japonščini izgovarja počasi in z občutkom, da bi zazvenelo kot melodija.

Kljub razlikam med Vzhodom in Zahodom pa je igralec Ivan Peternelj poudaril, da se je tudi pri tej koprodukciji izkazalo, da je gledališče univerzalen prostor, v katerem se da zmeniti brez besed.

Glavna odgovorna za glasbo sta člana dua Silence, z njima pa sodelujeta še harmonikar Marko Brdnik in kitarist Katsunori Takajama. Član dua Silence Boris Benko je dejal, da je proces ustvarjanja glasbe stekel na precej intuitivni ravni, skozi daljše obdobje improvizacije pa so glasbeniki vendarle prišli do zanimivega ključa, ki ga trenutno še razvijajo.

Po premieri v Mariboru 8. junija sledi še ena mariborska ponovitev, v Stari elektrarni - Elektro Ljubljana pa bo Avdicija za življenje na sporedu od 11. do 15. junija. Japonska premiera se bo najverjetneje zgodila na začetku prihodnjega leta, že pred premiero pa so se pri zavodu Bunker, ki je producent predstave, uspeli dogovoriti tudi za ponovitve po nekaterih pomembnih japonskih gledališčih. Predstava nastaja pod okriljem EPK.