Originalno besedilo je nastalo v londonski produkcijski hiš Company Three v sodelovanju s trinajstimi najstniki-igralci, ideja zanj pa je izhajala iz najnovejših znanstvenih odkritij na področju nevroznanosti oz. ugotovitev o tem, kako se delovanje možganov v najstniški dobi razlikuje od njihovega delovanja pri odrasli osebi. Kar 86.000 milijard nevronov v tem obdobju sproža najrazličnejše dnevne spremembe, hkrati pa omogoča mladostniško eksplozijo kreativnosti, drznosti, vznemirjenja in poguma.

Ustvarjalna ekipa predstave je v Lutkovnem gledališču Ljubljana, v katerem je predstava Vihar v glavi nastala, v začetku letošnje sezone prek avdicije, na katero se je prijavilo več kot 100 mladih, izbrala skupino sedemnajstih mladostnikov med 14. in 19. letom. Besedilo slovenske uprizoritve je nastajalo sproti, tekom šestmesečnega procesa, v njem pa se originalna predloga prepleta z osebnimi izkušnjami in zgodbami sodelujočih najstnikov. Predstava tako poleg znanstvenega vpogleda v delovanje možganov razpira tudi čustveni svet mladih, predvsem v odnosu do staršev, pa tudi svet njihovih želja, pričakovanj, strahov in upanj za prihodnost.

S tem ko je k sodelovanju predstave povabilo najstnike, se Lutkovno gledališče Ljubljana tudi na ustvarjalni ravni obrača k mladim, za katere tudi sicer ustvarja znaten del svojega programa. Z režiserjem Primožem Ekartom, dramaturginjo Ano Duša in koreografom Sebastjanom Staričem so mladi igralci v ustvarjalnem procesu urili svoje telo in glas, se učili različnih gledaliških tehnik in improvizacij ter skozi različne faze ustvarjanja spoznavali celovit gledališki proces. Scenograf predstave je Damir Leventić, kostumografinja Maja Mirković, avtorska glasba je delo skupine Koala Voice, oblikovalec svetlobe je Igor Remeta, asistentki režije Ana Kozina in Helena Šukljan. V predstavi bodo nastopili Jaka Babič, Neža Dvorščak, Matic Eržen, Nace Korošec, Julita Kropec, Tilen Lajevec, Ana Logar, Aja Markovič, Ronja Matijevec Jerman, Maks Mihajlović, Jon Napotnik, Sergej Osterc, Urška Pečevnik, Ana Pribošič, Alica Ela Rogelj, Aleksandra Staroveški, Svit Stefanija.

»Ustvarjalnost in pogum sta stvari, ki sta bistveni tudi v gledališču. Moja želja je, da bi skupaj z najstniki, ki bi se zbrali v gledališko skupino, ustvarili predstavo o njih samih, o njihovem življenju, izkušnjah, strahovih in željah, upanjih, jezi in uporu, nerazumevanju odraslih, radosti in veselju, skratka o viharju, ki divja v njihovih možganih in srcih. Želim si, da bi skozi gledališče našli pot za svojo ustvarjalnost, da bi to lahko bil kanal za izražanje vsega tistega, česar v vsakdanjem življenju ne morejo ali ne znajo izraziti. Rad bi, da bi skozi gledališče govorili o spremembah, ki se jim dogajajo in da bi to govorili tako svojim sovrstnikom kot njihovim staršem, učiteljem, odraslim, ki jih njihov svet utegne zanimati. Rad bi ponudil jezik, gledališki jezik, ki bi ga razumeli tako najstniki, ki ga nujno potrebujejo, ker morajo izraziti vihar v glavi, kot tisti, ki si želimo najstnikom stati ob strani.« (Primož Ekart)

Ob predstavi pripravljajo tudi pogovor O najstnikih in njihovih možganih, na katerem bosta sodelovala nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar, predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljan in režiser predstave Primož Ekart. Na pogovoru, ki bo v sredo, 25. aprila 2018, ob 17. uri na Velikem odru LGL, vodila ga bo Ana Duša, se bomo vprašali, zakaj se najstniki obnašajo tako, kot se? Zakaj delajo stvari, ki odrasle včasih spravljajo v grozo, zakaj se kregajo s starši, zakaj se zapirajo v svoje sobe? In po drugi strani – od kod jim energija in zagon, da so hkrati kreativni v toliko smeri? Kaj je z njimi »narobe« in kaj je »prav«?

Čeprav se naše védenje o tem, kako delujejo možgani, širi in poglablja, v veliki meri še vedno ostaja uganka. A eno vendarle vemo: možgani v najstniški dobi niso enaki možganom odrasle osebe; še vedno se razvijajo in so zato na mnogo ravneh krivi za to, kako se mladi obnašajo. Za najstnike pogosto govorimo, da so »problematični«. Kaj pa, če poskušamo perspektivo obrniti? Kaj če – namesto da rečemo Saj jih bo minilo – poskušamo reči Madona, najstniki so super, njihovo obnašanje pa zlata vredno?

Primož Ekart, igralec, gledališki režiser in producent je diplomiral iz dramske na AGRFT v Ljubljani. Igral je v več kot 80 gledaliških predstavah, nekaj celovečernih filmih, TV nadaljevankah, radijskih igrah in predstavah uličnega gledališča. V zadnjem času se posveča predvsem gledališki režiji. Za svojo predstavo Nemoč v izvedbi zavoda Imaginarni in v koprodukciji Mini teatra Ljubljana je na 52. Borštnikovem srečanju leta 2017 prejel Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.