Novi, komaj enajstletni kralj, kljub poskusom, da bi vladal po lastni pameti in pravično, ne more mimo ministrov, ki hočejo stvari voditi po svoje. Da bi naredil državo po meri ljudi, ustanovi otroški parlament, so zgodbo povzeli pri LGL.

Predstava, pri kateri bo tudi mlado občinstvo vabljeno k besedi, se tako ukvarja z vprašanji vladanja, pravičnosti, politike in razmerij moči. Izhaja iz predpostavke, da so otroci in mlajši najstniki aktivni del družbe, ki se zavedajo različnih, tudi manj prijetnih realnosti našega časa, da so sposobni družbene refleksije in razmisleka o svetu, v katerem odraščajo.

Roman Kralj Matevžek Prvi iz leta 1922, ki je v prevodu Franceta Vodnika v slovenščini izšel leta 1958 pri Mladinski knjigi, je še danes ena največjih poljskih literarnih uspešnic za otroke. Korczak skozi izmišljeno zgodbo o otroškem kralju govori o sočasnih družbenih razmerjih na Poljskem in v svetu ter o nujnosti in možnosti družbenih sprememb. Poziva k razumni ureditvi sveta in prepričanju, da je preprosta otroška logika pogosto bolj točna od političnih zamisli odraslih.

Korczakova vez z otroki ni bila zgolj teoretična: z njimi se je srečeval kot pediater, pedagog, zagovornik pravic otrok in vodja varšavske sirotišnice za judovske otroke. Pod njegovim mentorstvom so otroci v sirotišnici izvajali nekatere reforme, o katerih piše v romanu, izdajali pa so tudi otroški časopis, ki je izhajal kot redna priloga enega izmed sočasnih poljskih časnikov.

Ko so Varšavo med 2. svetovno vojno zasedli nacisti, so otroke skupaj z ostalimi varšavskimi Judi najprej zaprli v geto, potem pa jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Treblinka. Korczaku so kot priznanemu in priljubljenemu pisatelju ponudili možnost rešitve, a ker ni hotel zapustiti otrok, je ni sprejel. Umrl naj bi v plinski celici, najverjetneje takoj po prihodu v taborišče, so še navedli v LGL.

Prvo slovensko uprizoritev Korczakovega romana podpisuje v Beogradu rojena režiserka Anja Suša, dramaturgijo Petra Pogorevc, scenografijo in kostumografijo Maja Mirković, za aranžmaje in zvočno podobo je poskrbel Laren Polič Zdravič, za koreografijo Damjan Kecojević, svetlobo bo oblikoval Mats Öhlin, lektorirala pa je Irena Androjna Mencinger.

Igrajo Primož Ekart k. g., Voranc Boh, Rok Kunaver, Zala Ana Štiglic k. g., Nina Ivanič, Urška Hlebec in Jan Bučar. Pel bo Partizanski pevski zbor, ki ga bo spremljal Iztok Kocen.