Pandur predstavo označuje kot prelomnico pri svojem ustvarjanju oziroma kot vračanje k velikim temam. Predstava je nastala iz potrebe, da Evripid današnjemu občinstvu spregovori še močneje, kot je svojim sodobnikom. Predstava v antični Grčiji sprva ni doživela velikega uspeha, toda njen mit je preživel vse do danes. Tega želi Pandur zdaj tudi s pomočjo novih tehnik predstaviti v t.i. gledališču nove dobe.

Glavno vlogo je Pandur dodelil Almi Prica. Ta je prepričana, da je Medejo v osnovi vodila ljubezen, ki pa je bila brezkompromisna in radikalna. Ko je izgubila ljubljeno osebo, so jo nehali zanimati tako božji kot človeški zakoni.

Za prevod Evripidovega besedila je poskrbela hrvaška dramaturginja Lada Kaštelan, priredbo po Evripidu je pripravil Darko Lukić, scenarij podpisujeta Tomaž in Livija Pandur, ki je tudi dramaturginja predstave. Ob predstavi je zapisala: "Obstajajo velike zgodovine narodov in držav. Toda nenapisana zgodovina brezdomcev in izseljencev, potnikov in pregnancev je večja od vseh skupaj. Ves hrup te zgodovine je sestavljen iz njihovih tišin. V tej tišini, danes, tri tisoč let po tem, ko se je Jazon izkrcal na peščeni obali Kolhide, se Medeja v svojem izgnanstvu poskuša spomniti nekaterih besed, obrazov in delov zgodbe. Medeja barbarka, ki je drzno izzvala vse svete in velike ideje Grkov,"

V predstavi poleg Price igrajo še Bojan Navojec kot Jazon, Livio Badurina kot čuvar zlatega runa, Ivan Glowatzky kot Fer, Romano Nikolić kot Mermer in Damir Markovina v vlogi Egeja.