Mattias Andersson se v svojih dramah dotika žgočih družbenih vprašanj in duševnih stisk ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo. To je tudi osrednja tema njegove drame Razodetje, v kateri skozi zgodbe treh parov in od boga ter ljudi zapuščene brezdomke postopoma razkriva njihove skrhane intimne odnose in zapletena duševna stanja.
Kot je izpostavil Ivica Buljan, mu je Anderssonovo Razodetje omogočilo vstop v zelo aktualne in obenem zelo kompleksne družbene in psihološke fenomene. "Drama se loteva moralnih, filozofskih in političnih vprašanj, hkrati pa razkriva negotovosti in strašne posledice naših osebnih odločitev," je poudaril in dodal, da gre za zelo razburljiv dramski tekst, ki ima močan igralski, dramaturški in scenografski potencial, hkrati pa globoko razkriva stanje današnje družbe.
Dramaturginja Marinka Poštrak je pojasnila, da je Razodetje zelo subtilna analiza današnjega časa - časa brez smisla in časa izgubljenosti posameznika v svetu, ki mu vladajo določene sile, pri čemer sam nima nobene moči za spremembo sveta, ki drvi proti katastrofi.
Obup nad to nemočjo je osnovna tema junakov drame. "Iz stiske se jim porodi neka bizarna ideja oziroma videnje, kako odrešiti svet," je povedala dramaturginja in dodala, da se pri tem zatečejo v neke skrajnosti oziroma radikalizacijo, ki pa je druga zelo pereča tema današnjega časa. "Ljudje se zaradi izgube smisla zatekajo nazaj v čase, ko se je v bogu iskalo možnost odrešenja," je izpostavila.
Poštrak je navdušena nad živostjo in večplastnostjo dramskih likov, kar je posledica tega, da Anderssonova dela temeljijo na dokumentarnih izpovedih ljudi. V ustvarjalnem procesu so odkrivali plast za plastjo. "Najprej je to družbeno kritična drama, prikazana skozi intimne zgodbe ljudi, potem pa se skozi natančno psihoanalitično branje razkrivajo motivi za stanja in dejanja ljudi, ki v tej drami tvorijo pogled na družbo, ki povsem sovpada z današnjim časom," je poudarila.
Osrednji del drame po pojasnilih Buljana tvori odnos para srednjih let, pri katerem strast počasi plahni, medosebni odnosi pa postajajo hladni in formalni. Druga plast drame je odnos med dvema bratoma, katerih življenjski poti sta pod vplivom drog skrenili. V drami sta tudi tema migrantke, ki so ji vojaki ubili moža in otroke ter je po prihodu na zahod izgubila vero v boga, ter tema dekleta, ki v iskanju smisla postane teroristka.
Ob oblikovanju vlog so o svojih likih veliko razmišljali tudi igralci sami. Živa Selan, ki nastopa v vlogi mlade teroristke, je tako opazila, da mladi v današnjem kaosu in obetu slabe prihodnosti čutijo potrebo po vrnitvi k tradiciji in redu, da pridejo do nekega kompasa, kako živeti. S tem se utegnejo obrniti nazaj od liberalnosti, svobode in enakopravnosti k strogemu, togemu režimu.
V uprizoritvi nastopajo še Aljoša Ternovšek, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Miha Rodman in gostujoči igralec Branko Šturbej. Predstavo bo obogatila živa avtorska glasba z mini orkestrom pod glasbenim vodstvom mladega skladatelja Vida Ožbolta. Prav tako se prvič v Prešernovem gledališču predstavlja priznani scenograf Aleksandar Denić.
"V fascinantni scensko-vizualni odrski postavitvi in živi glasbeni spremljavi bo Razodetje zagotovo polnokrvno gledališko doživetje, utemeljeno na prepričljivi dramski osnovi - igralskemu dialogu," je prepričan v. d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj Rok Bozovičar. Sobotno premiero pa bo obogatil tudi pogovor s samim avtorjem drame Mattiasom Anderssonom.