Misterij Škofjeloški pasijon ali Processio Locopolitana je najstarejše ohranjeno dramsko delo v knjižni slovenščini, in sicer z začetka 18. stoletja z govornimi posebnostmi lokalnega okolja. Prav tako je najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina iz baročnega obdobja. Tokratna uprizoritvena različica 300 let starega besedila očeta Romualda pa je nastala z ekipo ustvarjalcev med procesom vaj.

Lorenci, ki je sam podal pobudo za uprizoritev, je kot temelj pasijona prepoznal občutke smisla, strahu in pritiska okolice. Ne gre le za Kristusov pasijon, ampak za občečloveški pasijon oziroma pasijon slehernika, pa tudi za pasijon igralcev in v teh časih tudi za pasijon gledališča in pravzaprav celotnega sveta. "Predstava izrazito temelji na občutkih in to so občutki, ki jih tudi mi čutimo v teh novih časih," je na novinarski konferenci pred premiero povedal Lorenci.

"Škofjeloški pasijon je postal na nek način srhljiv prikaz današnjega časa," je ocenila umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak, ki si ob pogovorih za uprizoritev pred dvema letoma ni mogla predstavljati, da bomo v tem času tako rekoč ponovno doživeli pasijon. Ustvarjalna ekipa se je po njenem mnenju približala sami srži Škofjeloškega pasijona, to je freski človeškega trpljenja. "Predstava je taka, da bo vsakega zadela v srce," je prepričana.

Pristop k uprizoritvi je povsem drugačen od Škofjeloškega pasijona, ki ga na vsakih šest let s 700 sodelujočimi uprizarjajo v središču Škofje Loke. Oder je manjši, prav tako so manjša sredstva in manj je sodelujočih. V predstavi igrajo Darja Reichman, Blaž Setnikar, Miha Rodman, Doroteja Nadrah, Miranda Trnjanin in Gregor Zorc.