Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedala dramaturginja Marinka Poštrak, se nam skozi Pikino prvoosebno prostodušno izpoved, skozi trpkost in tudi humornost razkriva njena mukotrpna pot do odraslosti, njeno boleče soočenje s svetom krute realnosti, v katerem se razblinjajo iluzije in v katerem so natančno zapovedana pravila ter za Pikino drugačnost ni tolerance in prostora.
"Pikina uporniška, prostodušna in nekonvencionalna narava je označena za socialno neprilagojenost, njena posebnost za družbeno nesprejemljivo drugačnost, njena domišljija za norost, njene iluzije za nezmožnost soočenja z realnostjo," je povzela Marinka Poštrak in dodala, da Pika v tako pragmatično nastrojenem svetu, kjer uspevajo samo najbolj vodljivi, učinkoviti in ubogljivi posamezniki, ne zna in ne zmore funkcionirati.
Pika v svoji izpovedi razkrije tudi, kako boleče je lahko za vsakega posameznika, da izgubi otroka v sebi. Tako se Pika v trenutku največjega zloma zave, da je v želji ugajati in biti družbeno sprejemljiva izgubila sebe in zadušila otroško Piko v sebi, prav ta večni otrok pa je tisti, ki ji podeljuje neizmerno moč izboriti si pravico biti samosvoja, drugačna, posebna.
Kot je pojasnila Vesna Slapar, je tudi ona v začetku najstništva želela vedno biti malo drugačna od ostalih. Tekst pa govori o tem, kar se nam vsem zgodi, da te življenje obrusi in da ugotoviš, da nisi več tako drugačen kot drugi, da imaš službo, hišo, dva otroka in psa, je povzela Slaparjeva. Skozi celoten tekst na koncu prideš do tega, da je dobro nekaj otroškosti, naivnosti, pozitivnega in lepe norosti uspeti ohraniti ter vsaj malo ostati zvest samemu sebi.
"Dandanašnji dan marsikaterega otroka življenje zmelje že precej prej, kot je nas," razmišlja igralka, ki se ji zdi pomembno vedeti, da čeprav se nam v življenju zgodijo žalostne in krute stvari, lahko s pozitivno energijo marsikam prilezemo in da ni treba vsakič, ko se v življenju spotakneš, obupati.
O posebnem sporočilu, ki ga ima besedilo za odraščajoče občinstvo, je spregovoril tudi avtor. Ko se mladi v najstniškem obdobju začnejo oblikovati, lahko ob nepravem vplivu okolja pride do posebnih težav in trpljenja. "Pika se skozi to prebija na nek svoj način, kot večna optimistka, ki gleda na svet s čistim srcem," je izpostavil Vilčnik.
Kot je pojasnil, je bila Pika Nogavička zanj poleg Ostržka eden temeljnih tekstov, ki so ga izoblikovali skozi otroštvo. Tudi sicer mu je Pika eden najljubših literarnih likov in že dlje časa preden je napisal besedilo, ki je bilo pred dvema letoma nominirano tudi za Grumovo nagrado, je razmišljal o odrasli Piki. Podobno je razmišljal tudi o Kekcu.
Krstno uprizoritev Vilčnikovega besedila režira Alen Jelen, ki je izpostavil, da so monodrame predvsem igralske stvaritve, kjer režiser stopi v ozadje in postavi zgolj okvir, znotraj katerega se igralec giblje in ustvarja. "Monodrama je eno veliko igralsko samoočiščenje," je dejal in ocenil, da je za Slaparjevo po odlično odigranih vlogah v gledališču in filmu napočil pravi čas za spopad s tako zahtevno igralsko nalogo.