Kot je povedal avtor in režiser drame Vinko Möderndorfer, so trgovska središča novodobna svetišča, v katerih ljudje iščejo srečo. "Novodobni globalni kapitalizem s strahotnimi bleščečimi trgovskimi centri ponuja nek lažen občutek sreče. Vendar to ni tista prava sreča, ki bi jo človek moral iskati," je poudaril in pojasnil, da gre za kratkotrajno zadovoljstvo, ki nas v resnici ne polni, temveč duhovno prazni.
"Tako ta svet, v katerem živimo, postaja vse bolj duhovno prazen," je pojasnil avtor, čigar besedilo govori o tem skozi tri različne ženske like, ki jih uprizarjajo Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar. Kot je dejala slednja, je uniforma bogatih blagovnih znamk, ki jo dandanes nosijo ljudje, zlasti mladostnice, ki razkazujejo svoje drage izdelke, grozljiva.
Sodobna drama Tri ženske je ostra kritika družbe in neoliberalističnega sistema, ki načrtno ustvarja potrošniške odvisnike, da bi jih lažje nadzorovala in obvladovala. "Princip tega kapitalizma je že v glavah mladih generacij," ugotavlja Möderndorfer. Nenehno hlepenje po izdelkih in nenehna praznina ob trenutni potešitvi tvorita peklenske kroge potrošniškega inferna, v katerega se pogrezamo vse globlje in globlje, opozarja.
"Tri ženske razkrivajo, kaj se dogaja pod neko olikano, lepo fasado, ki kaže ljudi na videz srečne, zadovoljne. Počasi pa se razkriva, kaj se skriva v dušah teh žensk, to so praznina in pomanjkanje ljubezni," je kot mojstrstvo teksta navedla umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak.
"Letos imamo v našem gledališču že drugi praznik slovenskega gledališča, kajti vedno, ko na odrske deske najde pot tekst slovenskega avtorja, je to velik dogodek," je dejala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček in dodala, da se kranjsko gledališče lahko pohvali s tem, da ne uprizarja le nagrajenih besedil, temveč tudi tista, ki so bila nominirana za Grumovo nagrado.
Kot je poudaril Möderndorfer, Teden slovenske drame, ki ga vsako leto pripravlja kranjsko gledališče, močno prispeva k razvoju slovenske dramatike. "Pred desetletji je bila bera slovenskih tekstov mnogo manjša, slabša je bila tudi njihova kakovost. Poleg tega se je slovenska dramatika na odrih mnogo manj uprizarjala. Danes je to drugače in mislim, da je to zasluga Tedna slovenske drame," je pojasnil.
Avtor, ki s svojimi besedili praktično vsako leto sodeluje na natečaju za Grumovo nagrado, je s Prešernovim gledališčem sodeloval že večkrat. Kot je povedal, se na nek način počuti zavezanega temu gledališču in tako se tudi vedno, ko piše besedila, navezuje na kranjski igralski ansambel, saj je za dramatika lažje, če ima pred seboj dejanske dramske osebe.