Kontra demokraciji je drugi del Solerjeve trilogije kontra, prvi je Kontra napredku, zadnji pa Kontra ljubezni, ki nadaljuje lansko postavitev prvega dela trilogije v Splitu, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila režiserka Nenni Delmestre.

Ob tem je opozorila na brutalno aktualnost tekstov, v katerih Soler jemlje tri v izhodišču pozitivne pojme, o katerih se mora gledalec ponovno izprašati.

V sedmih povsem ločenih prizorih nam besedilo govori o tem, kam smo prišli z razvojem neoliberalnega kapitalizma, v katerem se je demokracija oddaljila od ljudi. Gre za zelo močan teater, ki skozi uporabo humorja in groze ponudi zelo močno izražanje, ki ga realistično gledališče ne dopušča. Obenem je to zelo angažirano in politično gledališče, čeprav ne v dnevno-političnem smislu, je dodala Delmestrejeva.

Soler se je pri pisanju naslonil na tradicijo francoskega gledališča groze Grand Guignol iz začetka 20. stoletja, ki ga je reinterpretiral po svoje in s katerim je skušal prikazati obstoječi prepad med oblastjo ljudstva, kar bi demokracija po definiciji morala biti, in realnim stanjem.

"Moralne kontradikcije, ki se pojavljajo v teatru Grand Guignol, izredno dobro ustrezajo današnjemu stanju," je povedal.

Naključje je hotelo, da je le dva meseca pred premiero predstave v Barceloni prišlo do množičnih demonstracij proti stanju v državi. Stanje v Španiji je postalo precej podobno tistemu v Grčiji, je pojasnil Soler, ki mu skrajno leva stranka Podemos, ki se zavzema za nov način razumevanja demokracije, zelo blizu.

Igralec Rok Matek je izpostavil, da ima vsak prizor drugačen ključ, rdečo nit pa predstavlja tragičnost sodobnega časa. Igralka Tjaša Hrovat pa je dodala, da so kratki prizori prave male eksplozije.