V predstavi v Atelja 212, ki je po mnenju kritikov takoj po premieri na začetku letošnjega februarja obveljala za kulturni dogodek sezone ne le v Beogradu in v Srbiji, temveč na območju celotne nekdanje Jugoslavije, nastopajo najvidnejši srbski igralci ter gosta iz Slovenije in Makedonije - Boris Cavazza v vlogi Ignaca Glembaja in Nikola Ristanovski v vlogi njegovega sina Leona.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Kopru povedal ravnatelj Ateljeja 212 Kokan Mladenović, so želeli s predstavo, ki je bila uprizorjena v sezoni, ki so jo v gledališču poimenovali "Ex iliti next Jugoslavija", ugotoviti, kakšne so možnosti po vzpostavitvi edinstvenega skupnega kulturnega prostora na območju nekdanje skupne domovine. "Menim, da praktično ni boljšega oziroma bolj značilnega dramatika za uresničitev te ideje, kot je Miroslav Krleža," je dodal.
Osnovni ideji ustrezno so želeli sestaviti tudi igralsko ekipo, zato so zbrali skupaj izjemne igralce. "Karte so se neverjetno dobro premešale in rezultat je predstava, ki vznemirja širok prostor" je dejal Mladenović.
Kar se tiče združevanja nekdanjega skupnega prostora Mladenović meni, da obstajajo za to predvsem dobri ekonomski in ne politični razlogi in prav njihovi Gospoda Glembajevi so po njegovem prepričanju dokaz za to.
Kot je še dejal, lahko glede na situacijo, kakršna je trenutno v državah nekdanje Jugoslavije, Glembajeve prvič vidimo kot realne ljudi. Po njegovih besedah smo vsi drago plačali tajkunizacijo in estradizacijo naših življenj in prav to ogromno brezsramno bogastvo ter družbeno razslojevanje na zelo revne in zelo bogate je v Glembajevih zelo prepoznavno. Kot je še dejal, gre za vrhunsko družinsko dramo, oziroma dramo o razpadu neke družine, je pa tokrat zelo prepoznaven tudi njen družbeni koncept.
Po besedah igralca Nikole Ristanovskega vsi dobri teksti govorijo o nas, o ljudeh in so pomembni v vsakem času in prostoru. Po njegovem prepričanju se mora gledališče ukvarjati z družino. Z njo se ukvarjajo tudi veliki pisatelji, ki prav v družini iščejo vzroke človeške različnosti ter mehanizme oblasti, vladanja in ureditve sveta. Sicer pa je, kot je dejal, v tem času lepo igrati v gledališču in iskati odgovore, saj tudi sam ne beži od teh stvari.
Povezovanje kulturnikov z območja nekdanje Jugoslavije Ristanovski občuti kot nekaj povsem naravnega. "Na to ne gledam niti kot na neko administrativno situacijo, niti kot na nekaj, kar bi bilo potrebno politizirati," je dejal in dodal, da rad igra povsod, kjer ga razumejo.
Za Borisa Cavazzo je bil, kot je povedal, študij predstave velik izziv. Sicer pa je, kot je dejal, sam tip igralca, ki ne analizira rad preveč, ampak se intuitivno spušča v vloge.
V predstavi igrajo še Anica Dobra, Jelena Đokić, Vlastimir Đuza Stojiljković, Branislav Trifunović, Tanasije Uzunović, Svetozar Cvetković, Mladen Sovilj, Stefan Trikoš in Aleksandar Đurđić. Scenograf predstave je Miodrag Tabački, kostumografka Zora Mojsilović.
Gospoda Glembajevi so se s februarsko premiero na Beograjske odre vrnili po skoraj štirih desetletjih. V Sloveniji so bili prvič uprizorjeni leta 1931 v ljubljanski Drami v režiji Branka Gavelle.