Letošnji festival se na različne načine ukvarja z vprašanji kolektivnosti in individualnosti ter njunimi simptomi na prepustni meji med javnim in zasebnim, da bi tako prevprašali potenciale novih družbenih kohezivnosti.
Z vidiki kolektivnosti in estetike se ukvarjata predstavi Gorana Bogdanovskega 2:0 in španskega plesalca in koreografa Alberta Quesade Solo na Bacha in Glenna.
Nemška koreografinja Isabelle Schad v predstavi Kolektivni poskoki prevprašuje emancipatorne potenciale mnoštvenega plesnega telesa. Tradicionalne obrazce plesnih kolektivov pod optiko korporativne ekonomske eksploatacije pa koreografsko raziščeta Amanda Pina in Daniel Zimmerman v predstavi Ples in upor iz serije Ogrožena človeška gibanja.
Z vidiki telesnega nasilja v sodobni družbi se ukvarja predstava mladih nemških umetnikov Verene Billinger in Sebastiana Schultza Nasilni dogodek, medtem ko flamsko-portugalski duet Še vedno te prenašam Pietera Ampeja in Guilherma Garrida preizprašuje nasilnost moškega prijateljstva v okviru heteronormativnosti.
Performans umetnice Bare Kolenc z naslovom Retorika - Zasebne misli problematizira institucijo sodstva in pravne retorike, predstava Samo moje srbskih plesalcev, performerjev in koreografov Igorja Koruge in Ane Dubljević pa se ukvarja z oblikami sodobne psihopatologije.
Predstava Približevanja #5 nemško-srbskega tandema Martina Sonderkampa in Darka Dragičevića razodene, da družbenega in političnega prostora ali prostora emancipacije ni mogoče razumeti brez temeljnega razumevanja posebnosti fenomenoloških - materialnih dinamik teles v odnosu do kraja in njegove utilitarnosti. Solo Roberte Milevoj z naslovom Spet Roberta pa si zastavi vprašanje, ali je med naravnim in umetnim prostorom ob eskapizmu možna še kakšna sprava in stik.
Spremljevalni program se bo ukvarjal z razširjenimi pogledi na pojem koreografskega, plesnega in kulturnega dela ter s časovnimi (zgodovinskimi) telesnimi in umetniškimi sledmi. Poleg razstave o legendi slovenskega sodobnega plesa Kseniji Hribar bo obsegal še strokovno srečanje Arhiviranje koreografskih praks, delavnico, filmsko projekcijo in predstavitev nove knjige plesnega dramaturga Guyja Coolsa.
Program je nastal iz zanimanja po sodobnih pristopih h koreografskim praksam in načinih, kako komunicirajo z javnostjo in občinstvi. Ustvarjen je kolektivno in konsenzualno, zastavljen pa problemsko s programskim podpisom Dance to Insist, Dance to Resist (Ples za vztrajanje, ples za upor), so sporočili organizatorji.