Ob zaključku obeh projektov, ki sta temeljila na preizkušanju in vzpostavljanju pristopov k sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, so v Kinodvoru pripravili srečanje, na katerem so projekta kritično ovrednotili ter nakazali možnosti nadaljevanja oziroma prihodnjega dela na področju kulturno- umetnostne vzgoje s filmom in gledališčem.
Kot je pojasnila vodja projekta Art kino mreže Slovenije Živa Jurančič, so si zadali dva prednostna cilja; poklicno usposabljanje šestih filmsko-vzgojnih delavk, s čimer bi lahko zagotovili dolgoročno izvajanje takšnih projektov, ter oblikovanje široko dostopne kakovostne ponudbe filmsko-vzgojnih vsebin s posebnim poudarkom na krajih, kjer je te ponudbe manj.
"Tako bi prispevali k večjemu poznavanju filmske vzgoje in zanimanju za njeno vključevanje v redno delo v šolah po Sloveniji," je pojasnila Jurančič.
Podlaga za projekt, ki so ga izpeljali v štirih regijah in je obsegal 233 projekcij s pogovorom ob 22 filmskih naslovih, udeležilo pa se ga je več kot 16.000 otrok in mladih ter več kot 1400 strokovnih delavcev, je temeljil na Kinobalonu, najbolj razvitem filmsko-vzgojnem programu pri nas.
Pri gledališkem projektu Igrišče za gledališče je sodelovalo šest umetnikov z več področij scenskih umetnosti, 2000 otrok in 60 učiteljev, potekal pa je na 20 šolah po Sloveniji.
"Cilj projekta je bil ugotoviti, na kakšne vse načine lahko gledališče pride v šolo, ter odkrivati in preverjati nove modele, kako z gledališčem delati v šoli," je poudarila ena od pobudnic projekta Katarina Slukan.
Poleg tega so želeli mladi generaciji približati sodobno scensko umetnost, še posebej v krajih, ki ne omogočajo širokega vstopa v umetnost.
V sklopu projekta so med drugim pripravili izobraževanje umetnikov in učiteljev, tandemske šolske ure, v sklopu katerih so umetniki sodelovali z učitelji, ter zaključni festival.
STA, 25. 8. 2015
V Kinodvoru predstavili Nacionalni filmsko-vzgojni program ter Igrišče za gledališče
:
: