Kot so ob predstavi zapisali v ljubljanski Drami, je za psičko Dašenko "življenje še najbolj pasje takrat, ko ji na rep stopi človeška noga. Je pa bilo v času pred drugo svetovno vojno pasje za tistega, ki se je naraščajoči sili ideologije postavil po robu". Solce v prestavi prikaže to obdobje iz pasje perspektive in skozi kontrasten odnos med ljubko psičko in grobim zunanjim svetom izrisuje vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo. "Iz pasje perspektive stvari morda delujejo bolj komično, absurdno in nesmiselno, vendar zato niso nič manj resnične in nič manj žalostne," so poudarili v ljubljanski Drami.

Igriv Čapkov jezik je prenesen v dadaistične podobe škatel za čevlje in njihove vsebine predmetov, ki vedno znova obudijo pisateljev spomin in njegove strahove. Predmetno gledališče je nadgrajeno z živim ustvarjanjem glasbe iz naključnih zvokov, ki jih Solce, tako v Drami, vedno na presenetljiv način kombinira v glasbene vložke.

Predstava prepleta različne predmete in glasove, ki aludirajo na vojno. Tako se glas Čapkovega prijatelja Jana Masaryka, ki poroča iz izgnanstva, prepleta s podpihovanjem nacističnih medijev, ameriški predsednik se predstavlja kot kot plišasti medvedek, holokavst pa je zavit v tragikomediji kenguruja, ki hoče na počitnice. "Na tak način postanemo priča kontrastu med liričnim odnosom do majhnega, naivnega, kosmatega ter hreščanjem medijev, ki vedno znova v imenu resnice vsiljujejo svoje dogme," še piše v opisu predstave. Dramaturga uprizoritve, ki je premiero doživela leta 2016, sta bila Ariel Doron in Sara Evelyn Brown.

Predstava je nastala v koprodukciji Solcetovega gledališča Teater Matita in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper.