Bratuš je pojasnil, da sta s Šmalcem že pred leti, ko sta sodelovala pri festivalu mladinskih skupin Slovenije Vizije, opazila, da so na festivalu zelo dobro zastopane dijaške skupine, med njimi pa ni bilo skoraj nobene študentske. "Že nekaj let ugotavljamo, da smo unikum v Evropi glede pomanjkanja študentskega gledališča. Vsi okoli nas imajo izredno dober neakademski študentski teater," je povedal Šmalc. Skušala sta ugotoviti, zakaj je tako.
Dijaške gledališke skupine so povsod. Delujejo v zelo strukturiranih šolskih skupnostih in jih ponavadi vodijo učitelji. Tudi delajo izvrstno. Ob vstopu na univerzo, njim neznanem okolju, pa se po Bratuševih besedah začnejo pojavljati težave. Denimo, pojasni, študent metalurgije na fakulteti, kjer je več tisoč študentov, ne najde nikogar, ki bi ga morebiti zanimal teater ali pa sploh ne ve, na koga bi se obrnil, da bi somišljenike našel.
Sogovornika sta se ob pogovoru zavedla, da bi bilo dobro nekaj narediti, da bi študentom pomagali do vzpostavitve gledaliških skupin. Ideja je dokončno dozorela ob predstavitvi projekta Generacija generaciji, za katerega so v Gleju pridobili evropska sredstva. Njegov namen je spoznavanje osnovnih veščin gledališke igre in seznanjanje z načini izražanja v sodobnem gledališču. V projekt je vključenih več držav, poteka pa v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje.
Bratuš opaža, da gre tako pri projektu ŠtudenTeater kot pri Generacija generaciji za odziv na enak fenomen, ki mu sam pravi "fenomen slovenistk". Gre za to, da se z najstniki večinoma dela tako, da se oni pretvarjajo, da so odrasli. Delajo natančno po dramskih predlogah in oponašajo igralce iz repertoarnih gledališč, je pojasnil Bratuš, ki prav v tem prepoznava največjo težavo.
"Najstniški segment občinstva načeloma pada. Dokler otroke za roke vozijo v lutkovno gledališče, še gre, nato interes za gledališče upade, v študentskih letih pa ponovno zraste," opaža Bratuš. Sam meni, da mladi nimajo interesa za gledališče, ker jih nič ne nagovarja k temu. Pot do njih prepoznava v tem, da jim omogočiš, da predstavo postavijo sami. Projekt Generacija generaciji se je po Bratuševih besedah dobro obnesel.
Zatekanje k dramskim predlogam bi Šmalc prej pripisal "neki klasični ljubiteljski odrasli skupini, v kateri so že nekoliko bolj udobni, udomačeni, kjer jim ni več treba rušiti zidov pred seboj", kot pa študentom. Te prepoznava kot "generacijo, ki rešuje svet". Po Bratuševih besedah je treba študente spodbuditi, "da v gledališču izrazijo svoje mnenje, tudi če je še tako naivno, ni važno". "Naučiti se morejo izjasniti in izostriti svojo misel," je dodal Šmalc.
Po Bratuševem mnenju teater spremeni vsakogar, ki se z njim sreča. Gledališčnik začne širše gledati na svet, naučiti se mora sprejemati drugega, se naučiti prilagajati, itd. To se na srednješolcih zelo pozna: "Iz teatra v svet gredo kot boljši ljudje, ki so boljši tudi za družbo."
Novembra lani sta se sogovornika strinjala, da Glej in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) združita moči pri projektu ŠtudenTeater. Decembra so objavili razpis. Pričakovali so okoli 20 prijav, prejeli pa so jih 93. "V prvih štirih urah po objavi razpisa je prispelo 30 prijav, kar je že preseglo izhodiščno idejo," se je spominjal Bratuš. Nad odzivom sta bila navdušena, saj je potrdil, da so s projektom "pritisnili na točko, kjer obstaja manko".
Šmalc je pojasnil, da so v sklopu ŠtudenTeatra poskrbeli, da imajo študentje, ki so ostali pri projektu, prostor za vaje. Ker se večinoma med seboj niso poznali, so jih na podlagi ankete o njihovih gledaliških preferencah razvrstili v skupine. Sami pa so se morali organizirati glede tega, kdaj se bodo dobivali, kolikokrat in kdaj bodo klicali mentorja. Prav tako so sami določili organizatorja, v večini skupin pa se je tudi sam izluščil režiser. Na ta način jih počasi osamosvajajo.
Na koncu je nastalo šest predstav, ki jih do nedelje uprizarjajo na odru Gleja. Sogovornikoma se je zdelo pomembno, da udeleženci svoje delo predstavijo, si ogledajo predstave drug drugega. Lahko se bodo prijavili tudi na festival Vizije, kjer se bodo srečali z dijaki, s tem pa bo prišlo še do mešanja idej med generacijami, sta pojasnila.
"Ideja projekta ni, da bi pobrali študente, naredili z njimi šest predstav in jih nato imeli pod okriljem JSKD ali Gleja. Mi smo sedaj ustvarili neke vrste jasli. Prvih nekaj let bo projekt potekal tako kot letos, cilj pa je, da bi se študentske gledališke skupine v prihodnje samostojno oblikovale na fakultetah in se osamosvojile do te mere, da bi preživele tudi menjavo generacij," je pojasnil Šmalc.
Z namenom pridobitve dobrih praks iz tujih držav so projekt ŠtudenTeater vezali na širši evropski projekt European Theatre House, v katerega je vključenih 12 evropskih držav. "Nekatere od teh držav imajo zelo dobro razvito gledališko pedagogiko, recimo Nemci imajo celo Univerzo za gledališko pedagogiko. Po državah se ta projekt zaključuje in konec junija imamo zaključno konferenco, na kateri nas bosta zastopala tudi eden od mentorjev in en režiser naših skupin," je povedal Šmalc.
Hkrati z vzgajanjem študentskih gledaliških skupin pri projektu zori še en segment - mentorstvo. Mentorji ŠtudenTeatra so mladi diplomanti AGRFT - igralci, režiserji, dramaturgi. Šmalc je spomnil, da si v Sloveniji lahko po izobrazbi pedagog ali gledališčnik, oboje pa ne.
"Nekateri mentorji so že delali z mladimi, drugi ne. Nekaj jih celo izhaja iz mladinskih gledaliških skupin. Preko projekta smo jih skušali senzibilizirati. Vzgajamo jih, da bodo z drugimi metodami, kot so jih vajeni iz profesionalnega teatra, lahko delali s študentskimi in dijaškimi skupinami," je povedal Bratuš.
Opozoriti velja tudi na pomanjkanje prostorov za vadbo, težavo, s katero so se soočili že med projektom. Ideja bi bila, da bi, potem ko bi se študentske gledališke skupine "prijele", na fakultetah ali v študentskih domovih, podobno kot v dijaških, tem skupinam namenili prostore za vaje.
Prihodnje leto bodo projekt ŠtudenTeater razširili v Maribor, za naprej pa se dogovarjajo z Novo Gorico, Koprom in Novim mestom. Iz ostalih mest so jih klicali po mesecu dni, ko so začeli s projektom, kar je po Šmalčevih besedah še ena potrditev, da gredo v pravo smer.