STA, 20. 1. 2016

V CD Verdijeva opera Otello o smrtonosnem ljubosumju in iskreni ljubezni

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (CD) bo v četrtek premiero doživela opera Otello Giuseppa Verdija. Režijo koprodukcije CD ter SNG Opera in balet Ljubljana je prevzel Manfred Schweigkofler. Ustvaril je veličastno predstavo s poudarkom na boju med Jagovim in Desdemoninim credom, med črnim in belim.
:
:

Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu

Schweigkofler, ki je pred leti v CD že režiral veliko Offenbachovo koprodukcijsko uspešnico Renske nimfe, si je, kot je povedal na včerajšnji novinarski konferenci, v svojem režijskem konceptu zadal nalogo dotakniti se dveh velikanov - Shakespeara in Verdija - in njuno misel prenesti v 21. stoletje ter jo približati sodobnemu občinstvu.

Opera je po Schweigkoflerjevih besedah danes še vedno celostna umetnina in teme, ki jih obravnava, so aktualne še danes. Verdijeva opera Otello o smrtonosnem ljubosumju in iskreni ljubezni, v kateri Verdi na preizkušnjo postavi naslovnega junaka, na odru Gallusove dvorane začnejo in končajo z Jagovo vizijo, v njej je pomembna prvina moč Jagove manipulacije. Predstava pa ima, poleg tega, da je pravi spektakel, tudi veliko intimnih prizorov.

Domačemu orkestru bo dirigiral šef dirigent Jaroslav Kyzlink, ki je Otella označil za mojstrovino, v kateri je viden velik korak, ki ga je Verdi napravil od svojih zgodnjih del. V Otellu je vse od uvodne nevihte pa do Otellove smrti pomembna vsaka nota. Opera predstavlja velik izziv za vse interprete, tako zanj kot za nosilce glavnih vlog, pa tudi zbor in orkester.

Walter Schütze je, kot je pojasnil, zasnoval scenografijo, s katero je ustvaril spoj dveh svetov - starega in novega, s čimer bo predstava nagovorila tako starejše kot tudi mlajše občinstvo.

Kostumografinja Mateja Benedetti se je pri svojem snovanju navdihovala pri subkulturah, ki danes živijo med mladimi, na katere je aplicirala renesančno modo. Kot je dejala, so kostumi polni detajlov, vanje je bilo vloženega ogromno dela.

Verdi se je po besedah umetniškega vodje Opere Rocca že zgodaj navdušil nad Williamom Shakespearom. V zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja je uglasbil Macbetha, v poznih letih se je k njemu vrnil s Falstaffom in Otellom. Slednji velja za eno izmed njegovih največjih mojstrovin in za eno najlepših oper sploh. Glasbena drama je že ob svoji prvi izvedbi leta 1887 doživela izjemen sprejem pri občinstvu.

Branko Robinšak, ki poje naslovno vlogo v alternaciji z Michalom Lehotskyjem, je dejal, da je vloga Otella velik izziv za vsak tenor. Po treh tednih, ki si jih je vzel za razmislek, se je vloge lotil analitično, razmišljal je o tehnično-interpretativnih vidikih in o tem, kako bo stvar peljal naprej od prizora do prizora.

Jožetu Vidicu, ki poje vlogo Jaga v alternaciji z Markom Kobalom, je njegova vloga pomenila velik izziv. Vloga kreatorja intrig in manipulatorja v predstavi mu je omogočila, da je z vso predanostjo in umom raziskoval vse nianse človeške zlobe.

Desdemono poje Martina Zadro v alternaciji z Urško Breznik, Emilio pojeta Nuška Drašček Rojko k. g. in Irena Parlov k. g., Cassia Aljaž Farasin in Dejan Maksimilijan Vrbančič, Roderiga Andrej Debevec in Matej Vovk, Lodovica Saša Čano in Peter Martinčič, Montana Zoran Potočan in Juan Vasle ter Glasnika Rok Bavčar in Robert Brezovar. Opera bo izvedena v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

Otello je del festivala Shakespeare za vedno, s katerim želijo obuditi Shakespeara in njegove like skozi različne umetniške zvrsti.