Ker so v CD v skladu z zadnjim ukrepom vlade so še dodatno zmanjšali število sedežev v dvoranah, se jim sicer obeta bolj "komorni koronski festival", je na današnji novinarski konferenci povedala vodja kulturnovzgojnih in humanističnih programov Barbara Rogelj. Ob tem je izrazila veselje, da je program festivala vendarle ostal skoraj nespremenjen.
Po besedah programske vodje festivala Špela Frlic je rdeča nit festivala odnos med prostorom in zgodbo. Pri snovanju programa jo je zanimalo, kako preko zgodbe dajemo pomen prostoru, kako lahko pripovedovalec z načinom pripovedovanja prikliče domišljijski prostor v realni prostor, kako vzpostavljamo odnos do prostora in kako preko zgodbe upovedujemo prostor za druge.
Program je razdelila na tri vsebinske sklope. Prvi prinaša ljudske zgodbe in pravljice, ki jim festival ostaja zvest že vsa leta, zbrane v štirih večerih. Uvedel ga bo otvoritveni Večer srečnih začetkov, ki bo združil različne zgodbe o nastanku sveta, ki jih bosta pripovedovala Minca Lorenci in Nejc Cijan Garlatti. Sledil bo Večer nesrečnih koncev 2#: Miti, ki je nastal že lansko leto in so ga letos ponovno uvrstili na program festivala. Mita o Perzeju in Tezeju bosta pripovedovala igralca Aljaž Jovanović in Primož Pirnat.
Letos uvajajo nedeljsko matinejo za odrasle. Dogodek so poimenovali Hudiči z angeli plešejo, zgodbe o hudičih in angelih bosta pripovedovala Janez Škof in Tamara Avgušin. Jama, reka, gozd - tam pa straši, večer ljudskih pripovedi pa bo prinesel lokalne povedke v narečnih govoricah.
Drugi sklop se imenuje Pripovedovati literaturo. Kot je povedala Špela Frlic, so ljudske zgodbe nastale skozi pripoved in se s pripovedovalci spreminjajo, literatura pa ima druge značilnosti. Vprašanji, ki si ju zastavljajo, sta: kako pripovedovati literaturo oziroma kako pripovedovalec vstopa v odnos z avtorjem in pa ali pripovedovalec pripoveduje kratko zgodbo ali izkušnjo svojega branja zgodbe. Sklop bo ponudil dva dogodka - Naslov pride zadnji, ki bo prinesel štiri kratke zgodbe po izboru nastopajočih, in pogovor Pripovedovati literaturo.
V tretjem vsebinskem sklopu pa dajejo prostor resničnim zgodbam in izkušnjam, pri čemer po besedah programske vodje festivala poudarek ni na performativni odličnosti, ampak na vsebini in izkušnjah zanimivih ljudi. Tako bo antropologinja Sarah Lunaček ob vizualnem materialu pripovedovala o tuareški poroki, na dogodku Southwind, koruzna zrna, pištole in Izgubljeni raj pa bo umetnik Mark Požlep pripovedoval o svoji izkušnji plovbe s parnikom po Misisipiju; sočasno bo na Vodnikovi domačiji na ogled razstava portretov ljudi, ki jih je srečal na poti. Tretji dogodek v tem slopu pa bo že tradicionalni Večer resničnih zgodb, ki bo tudi sklenil festival. Nanj so povabili šest pripovedovalcev, da povedo zgodbo iz svojega življenja po lastni izbiri.
V sklopu festivala bo potekalo tudi avtobiografsko vodenje uličnega performerja in klovna Camila Acoste Mendoze po Ljubljani, vodstva Anje Štefan po razstavi Za devetimi gorami na Ljubljanskem gradu in otroški program, ki ga v CD, ki je producent festivala, pripravljajo s soproducenti in partnerji Vodnikova domačija Šiška, Kinodvor, Slovenska kinoteka in nekaterimi drugimi.