V najavi predstave so v Cankarjevem domu zapisali: "Žival in človek, iz oči v oči. Človek, ki posluša, in žival, ki govori. Tista žival, ki naivno vstopi 'v območje človeka', v teater, ki traja, vse dokler ne odjekne usodni strel. V pripovedni trop Gregorja Zorca se bo v tem večeru ujela večina živali, s katerimi se je srečal v letih svojega odrskega ustvarjanja."

Del besedila predstave se glasi: "Hodim proti domu. Mesto se je umirilo. Toplo je. V relativno tišino naenkrat zareže panično cviljenje. Deset dolgih oguljenih repov izgine skozi rešetke na tleh. Ves se naježim, pripravljen sem na boj! Najraje bi zatulil v nočno nebo, odkril rešetke in se pognal za njimi. Ampak ne. V trenutku se zavem, katero živalsko vrsto pravzaprav zastopam. Zato raje odhitim domov, v šesto nadstropje. Pojem kos kruha, nekaj sira, nekaj kislih kumaric iz kozarca. V postelji pozneje mežikam pod strop in razmišljam, da moje kolegice najbrž prav tako kot jaz ležijo v svojem gnezdu in mežikajo v strop."

Predstava je del 26. Pripovedovalskega festivala na temo Indije Koromandije, katerega program poudarja človekov odnos do prostora, živali, dreves in rastlin prek pripovedi in različnih zgodb. Zorc je na nedavni novinarski konferenci pojasnil, da Indijo Koromandijo dojema kot svet domišljije, v katerega se umakneš, da pozabiš na vsakdanje tegobe.

Gregor Zorc (1977) se je leta 1997 vpisal v prvi letnik igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je pod mentorstvom profesorjev Borisa Cavazze in Jožice Avbelj. Sodeluje na institucionalni in neodvisni sceni, med drugim od leta 2002 z Vio Negativa. Nastopil je v več kot 20 filmih in za vlogo v Šelestenju Janeza Lapajneta leta 2002 prejel vesno za najboljšega igralca. Leta 2017 je prejel Borštnikovo nagrado za igro za predstavo Stenica. Med drugim je zaigral tudi v filmu Orkester režiserja Matevža Luzarja, med pandemijo pa z Matejem Recerjem podpisal avtorski projekt Kako smo prišli do sem?.