Koprodukcijska predstava Rozinteatra in Cankarjevega doma je nastala ob 220-letnici smrti Antona Tomaža Linharta. Njeno dogajanje se začne ob smrti Marije Terezije, izteče pa z vse bolj krvavo francosko revolucijo, piše na spletni strani Cankarjevega doma.

V tem času Linhart opusti nemške literarne ambicije, prevede v t. i. kranjski deželni jezik nekaj italijanskih arij, organizira javno knjižnico, izda prvo moderno slovensko zgodovino, vodi Družbo prijateljev gledališča, si ustvari družino, priredi dve priljubljeni tuji komediji in prvo tudi postavi na oder z ženo Jožefino v glavni vlogi, našteva Rozman Roza.

Obenem njegov svak Anton Makovic izda dvojezični slovensko-nemški babiški priročnik in na ljubljanskem liceju začne predavati o kirurgiji v kranjski slovanščini, katere slovnico neutrudno piše Blaž Kumerdej in je nikoli ne dokonča, še zapiše avtor predstave.

V predstavi poleg Rozmana Roze igrajo še Nik Škrlec, Urška Taufer, Iztok Jug Drabik, Patrizia Jurinčič, Lovro Finžgar in Stane Tomazin. Za sceno je poskrbela Irena Pivka, za kostume Andrej Vrhovnik, za glasbo Pavel Rakar in Bojan Jurjevčič. Koreograf je Sebastian Starič.

Predstava je le eden izmed projektov Rozmana Roze, s katerim želi osvetliti Linhartov pomen. Predstava tako sledi simpoziju in performansu, ki ga je izvedel s svojo zaničniško versko skupnostjo 14. julija, na dan Linhartove smrti na Vodnikovem trgu. S perfomansom so na simbolni ravni razglasili gradnjo spomenika Linhartu. Na simpoziju so o Linhartovi vlogi, okoliščinah razsvetljenstva in razvoju slovenščine poleg Rozmana Roze spregovorili še Mladen Dolar, Oto Luthar, Marko Stabej in Jože Vogrinc.