V Cankarjevem domu triptih Re Shena Weija

Triptih so navdihnila koreografova potovanja po Tibetu, Kambodži in Kitajski. V prvem delu iz leta 2006 se Wei naslanja na občutja o pokrajini, ljudeh, religiji in kulturi, ki so ga spremljala med potovanji po Tibetu. Drugi del (2007) je navdihnil obisk templja Angkor Vat in drugih starodavnih svetišč v Kambodži. Zrcali vtise o svetiščih in drevesih, zvoku kraja, otrocih in kulturi dežele.

Tretji del, ki je bil premierno predstavljen leta 2009, pa prinaša koreografove vtise s potovanja po kitajski Svilni poti od Pekinga do Turpana in Kašgarja, starih oaznih mest ob robu peščene puščave Takla Makan. Ko se je po 40 dneh potovanja vrnil v sodobni Peking, je izkušnja mesta spodbudila še refleksijo o osebni izkušnji New Yorka, v katerem koreograf živi zadnjih 14 let, so sporočili iz Cankarjevega doma.

"Začel sem opažati močno nasprotje med azijskim konceptom družbene enotnosti, odvisnosti in delitve ter prevlado individualnosti na Zahodu - dva odtenka v spektru brezkončnih rekonstrukcij človeške družbe," je ob tretjemu delu triptiha zapisal Wei.

Ultimativna vrednost odrskega srečanja z Weijevo poetiko je v soočanju vzhodnega koncepta z zahodnim, njunem prežemanju in preseganju, z nadgrajenim doživljanjem impulzov današnjega globaliziranega sveta.

Na Zahodu Wei uživa sloves enega redkih koreografov, ki ne izhaja iz baletnega sveta, vendar vztraja pri uporabi baletne tehnike in izrecne gibalne doslednosti ter tako ustvarja kontinuiteto zgodovine baletnega formalizma. Njegov jezik je svež, nov, presenetljivo preprost, očiščen zgodovinskosti in gibalno univerzalen, še piše v sporočilu za javnost.

Wei je lani v Gallusovi dvorani gostoval s predstavama Skica (Map) in Zgibanje (Folding).