Uveljavil se je tudi v esejistiki, poeziji in kolumnistiki. Bil je tudi profesor režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Razstava nosi naslov Dušan Jovanović - kulturni terorist. Kot je na današnjem prvem javnem vodstvu po razstavi pojasnil eden od treh avtorjev razstave, direktor Slovenskega gledališkega inštituta Gašper Troha, je naslov povezan z besedami kritika Josipa Vidmarja. Ta je imel kot pripadnik predvojne generacije od Jovanovića popolnoma drugačne poglede na gledališče.
In v enem od intervjujev je Vidmar, ko je opisoval tedanje dogajanje na gledališkem festivalu Sterijino pozorje, izjavil, da so si ga prilastili ljudje, ki jih on imenuje kulturni teroristi. In mednje je sodil Jovanović, ki se je kot odgovor na Vidmarjeve besede dal fotografirati z brzostrelko. Fotografijo si je moč ogledati tudi na razstavi.
Ta v petih sklopih predstavi ne samo ključna poglavja iz Jovanovićevega življenja, ampak tudi njegovo plodno delovanje kot dramatika in režiserja ter ustanovitelja ali reformatorja različnih gledališč. Med drugim je Slovensko mladinsko gledališče vodil med letoma 1978 in 1985 in ga iz relativno marginalnega ljubljanskega gledališča, ki se je večinoma ukvarjalo z otroškim programom, spremenil v takrat najbolj vznemirljivo, najbolj avantgardno in mednarodno uveljavljeno jugoslovansko gledališče, je ob vodenju opisal Troha. Poleg Trohe sta avtorja razstave še Matic Kocijančič in Primož Jesenko.
Na razstavi ima svoje mesto tudi Jovanovičeva publicistka in njegova profesorska vloga. To je moč spoznati preko video pogovorov s sedmimi njegovimi študenti. Na ogled so tudi nekateri njegovi osebni predmeti in vrsta nagrad, med njimi Prešernova nagrada, ki jo je Jovanović prejel leta 1990, pa tudi gledališki rekviziti in plakati ter kostumi iz predstav. K ogledu vabi tudi kotiček uspešnih Jovanovićevih otroških predstav.
Posebna pozornost je na razstavi namenjena predstavi Osvoboditev Skopja, ki jo je Troha označil za "najbolj popularno in najpomembnejšo" Jovanovićevo predstavo, ki pokaže njegovo življenjsko usodo. Drama, ki jo je Jovanović napisal leta 1977, skozi oči otroka opisuje posledice vojne in kaj ljudje naredijo za preživetje. Po predstavi, ki so jo igrali 12 let in je imela čez 800 ponovitev tako po takratni Jugoslaviji kot različnih koncih sveta, so tudi posneli film.
In s filmom, ki so ga sestavili iz številnih pogovorov z Jovanovićem, filmov o njem ter tudi njegovih predstav, se razstava tudi konča.
Ideja za razstavo, ki jo je Slovenski gledališki inštitut pripravil v sodelovanju s Cankarjevim domom, je nastala sočasno s pravkar izdano prvo monografijo o opusu in življenju Dušana Jovanovića.
Razstavo bodo vse do marca dopolnjevali številni spremljevalni dogodki. Po Ljubljani bo razstava gostovala tudi na letošnjem Tednu slovenske drame v Kranju in Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Jovanović je bil rojen leta 1939 v družino z grškimi, nemškimi, hrvaškimi in srbskimi koreninami. Zgodnje otroštvo je preživel v Skopju in Beogradu ter se pozneje z očetom preselil v Slovenijo. Umrl je leta 2021. V 50 letih delovanja je režiral več kot sto uprizoritev, pogosto tudi po svojih lastnih dramskih predlogah.