V APT trije Brechtovi učni komadi v režiji Matjaža Bergerja

Približno poldrugo uro trajajočo izvedbo Brechtovih Treh učnih komadov (Dajevec, Nejevec in Ukrep) so v gledališču po Bergerjevih besedah zastavili kot parabole oziroma tri lekcije iz paradoksa izsiljene izbire, hkrati pa gre za raziskavo, pri kateri igralci rotirajo od vloge do vloge ter za učne komade, pri katerih se prvenstveno učijo. Predstava, ki bo tako vsakokrat nekoliko drugačna, poleg kritike vsakdanjega sveta podaljšuje niz vprašanj, z delnimi gestami pa odgovarja tudi na krizo obstoječega, je poudaril.

Prečila jo bo osebna izpoved slovenskega odvetnika o tem, kako so v Kosovski Mitrovici ob razpadu nekdanje Jugoslavije slovenski odvetniki zagovarjali kosovske starotrške rudarje v montiranem političnem procesu, je nadaljeval Berger.

Pri tem je prva zgodba Ukrep historizirana inačica tistega, kar prinašata v univerzalni obliki drugi dve, Nejevec in Dajevec. Ukrep se dogaja v kitajskem Mukdenu, kjer je leta 1931 Japonska pod pretvezo zavzela Mandžurijo. Odtod tudi naslov predstave.

V predstavi, ki so jo začeli pripravljati spomladi, so se oprli na prevod Slavoja Žižka in Hilde Zdovc, pri njeni izvedbi pa sodelujejo Petra Govc, Aleksandra Balmazović, Akira Hasegawa, Pavel Ravnohrib, Jure Longyka, Irena Yebuah Tiran, Letitia Yebuah Slapnik, Martin Koncilija, odvetnik Peter Čeferin in drugi.

Glasba je delo Hannsa Eislerja, posneli pa so jo z vokalno skupino Mezzo in orkestrom. Dramaturgijo podpisuje Mirta Zajc, scenografijo Berger, kostumografijo pa Nataša Recer. Oblikovalec videa je Gašper Brezovar, pri izvedbi predstave bo tehnično sodelovala tudi Gorska reševalna služba.

Po Bergerjevih besedah se je Brecht, predvsem zaradi Ukrepa, ki ga je kot avtor označil za delo gledališča prihodnosti, leta 1947, po nekajmesečnem zasledovanju in prisluškovanju ameriškega urada FBI, znašel na zaslišanju pred kongresno komisijo za protiameriško dejavnost. Kmalu po zaslišanju so ga izgnali iz ZDA.

Pri njegovih treh kratkih zgodbah gre predvsem za tolmačenje univerzalnega vprašanja nemogoče izbire in paradoksa izsiljene izbire oziroma za tako imenovana angažirana vprašanja, ki se v 21. stoletju kažejo kot vprašanja etike, je še povedal Berger.