Ustvarjalci projekta so na včerajšnji novinarski konferenci, poimenovani tudi informans, povedali, da gre pri nekaj manj kot poldrugo uro dolgi predstavi, ki je nastala pretežno po delu Uporni človek in drugih zapisih francoskega pisatelja Alberta Camusa (1913-1960), za odziv umetnika na dogajanje okoli njega in tolmačenje pojava upora, hkrati pa za spoj gledališča ter filma.

Predstavo so zasnovali tridelno, s po enim igralcem in enim kratkim filmom različne zvrsti ter vsebine določenega režiserja, vsak del pa zagovarja eno izmed treh Camusovih stališč.

Po besedah članice Betona Ltd. Katarine Stegnar se predstava sprašuje, ali se splača upreti, in hkrati obravnava tri različne simptome ter pristope k uporu. Izhaja tudi iz podmene, kako in kdaj se upreti ali neupreti oz. kaj storiti.

Kot je povedal novomeški filmski režiser Žiga Virc, gre za organsko simbiozo filma in gledališča, hkrati pa za prispevek k uporu, ki se v Sloveniji dogaja v zadnjem času. Predstava pa na različne načine predstavlja različne upornike, način in objekte njihovega odpora.

Glede filmskih vložkov, ki se gibljejo od 10 do 17 minut, je Virc pojasnil, da so se sodelujoči filmarji glede navedene teme pogovarjali z različnimi ljudmi na Dolenjskem, pogovore pa zabeležili z dokumentarnim in dvema igranima filmoma v obliki nostalgičnih osemmilimetrskih filmskih posnetkov.

V predstavi nastopajo člani Betona Ltd. Katarina Stegnar, Branko Jordan in Primož Bezjak, ki so režirali gledališki del predstave. Glasba je delo dueta Dead Tongues in kostumografija Mateje Benedeti. Pri celotnem projektu je sodelovalo približno 60 ljudi.

Za predstavo so poleg navedenega Camusovega dela uporabili še dele drugih njegovih del, Mit o Sizifu, Ne žrtve ne rablji, Kuga in Umetnik in njegov čas ter odlomke iz dela Boštjana Videmška Arabska pomlad in evropska jesen ter V kakšni državi želim živeti.

Po besedah ravnatelja APT Matjaža Bergerja s predstavo Upor ni človek zaokrožujejo niz štirih letošnjih premier, ki so jih združili pod geslom Ne popustiti glede svoje želje Jacquesa Lacana.