Vuga se je na RTV Ljubljana zaposlil že leta 1949 kot napovedovalec in voditelj oddaj, od leta 1962 pa je bil dejaven kot televizijski dramaturg in urednik za igrani program.
Velja za enega največjih mojstrov sodobne slovenske pripovedne proze, njegovo delo pa obsega novele, romane, mladinsko prozo ter radijske in televizijske drame.
Vuga se je rodil 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Po maturi na gimnaziji v Šempetru pri Gorici leta 1949 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval predvsem na področju sodobne kulture in televizijskega medija, in sicer v Italiji, na Poljskem in v Franciji.
Njegovo prvo objavljeno delo je bila mladinska povest Škorenjček Matevžek, ki je prvotno izšla leta 1955 in nato doživela še dva ponatisa. Napisal je več romanov, med njimi so Veter nima cest (1958), zgodovinski roman Erazem Predjamski (1978), Opomin k čuječnosti (1997), svoj zadnji roman Kobariško zrcalo pa je napisal leta 2007.
Vuga je med drugim prejel nagrado vstaje slovenskega naroda leta 1973 in Prešernovo nagrado leta 1998. Leta 2010 mu je takratni predsednik republike Danilo Türk podelil zlati red za zasluge, ki ga je prejel za življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi in bogatitvi slovenskega jezika.
Saša Vuga je veljal za izvirno in samosvojo pisateljsko osebnost ter sodi med najpomembnejše slovenske književne in kulturniške sodobnike ter utrjevalce slovenstva in njegove samobitnosti. Njegovo življenjsko delo je pomembno prispevalo k obogatitvi zakladnice slovenske kulture z najvrednejšimi estetskimi in jezikovnimi izraznimi prvinami, še piše MMC.