V 86. letu preminil režiser, dramatik, pisatelj in aforist Žarko Petan

Petan, ki je bil z Jovanovičem v določenem obdobju zelo povezan - med drugim je režiral več Jovanovičevih tekstov - je po njegovih besedah naredil nekaj legendarnih predstav. Spomnil je na predstavo Yasmine Reza z naslovom Art, ki je še vedno, vse od premiere leta 1998, na sporedu ljubljanske Drame.

Po Jovanovičevih besedah bo Petan v spominu ljudi iz svoje generacije ostal "kot velika pojava". Pri tistih, ki so ga bolje poznali, pa bo, kot meni Jovanovič, verjetno odmeval njegov znamenit stavek: "Kaj ti bom povedal drugega?".

Petan je bil stalni režiser v ljubljanski Drami, ki jo je nekaj časa vodil kot ravnatelj, ter več kot 20 let stalni režiser Mestnega gledališča ljubljanskega. V 90. letih je bil nekaj časa generalni direktor RTV, poznan pa je bil tudi po aforizmih.

Petan se je rodil 27. marca 1929 v Ljubljani. Prvih deset let je preživel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu, do konca druge svetovne vojne v Trstu, pozneje pa v Mariboru, kjer je končal srednjo šolo. Po življenjski zgodbi družine Petan - njegov oče je bil lastnik znane mariborske Kavarne Astorija - je Jože Pogačnik leta 1989 posnel istoimenski film.

V Ljubljani je leta 1957 diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kot je nekoč dejal, so takrat nastali prvi aforizmi. "V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov," je dejal pred leti.

Kot režiser se je v domačih in tujih gledališčih, kot piše na njegovi osebni spletni strani, podpisal pod 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so Jovanović, Primož Kozak, Eugene Ionesco.

Uveljavil se je tudi kot literat. Njegov opus je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj 10.000, piše tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Piše tudi za otroke. Njegovo prvo otroško delo - Pravljice za Jasmino (1962) - je bilo posvečeno njegovi, lani preminuli, hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.

Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.

Za svoje delo je prejel vrsto pretežno tujih nagrad. Med slovenskimi je nagrada Prešernovega sklada leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 ter nagrada mesta Maribor - Glazerjeva nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2007.