Kaja Cencelj, 21. 8. 2010

Uvodnik št. 2 – Ali to sploh obstaja?

prizor nr. 1: Ploščad pred SEM-om, tretji avgustovski petek, oblačno nebo in prvi lunin krajec, ura na gsm-ju kaže 22:42, pladenj s šampanjcem ali jabolčnim sokom se prazni. DJ program. TI bereš prvi uvodnik v Areni. ONA vzame kozarec. TI dvigneš pogled in ji pomahaš.
:
:

TI: O, glej jo! Čau! Kako si? Lepo te je spet videt. Delaš tu, na Levih?
ONA: O, čau! Ja, tebe tudi. Letos pišem, ja. A si videla On the field? Super je, a ne? Prideš jutri na Muezzin ali v nedeljo na Nuit Arabe oziroma Zacharyja?
TI: Hm, ne, žal me ne bo. Končno grem malo na off, po Istri, za 10 dni.
ONA: Čakaj, kako greš? Več kot en teden? Saj te sploh ne bo na Levih!  
TI: Samo delam. Sonce, morje, to res rabim…No, kaj tako zelo finega pa bi se zamudilo v teh dneh?
ONA: Uh, bolje, da ti ne govorim. Letos je res dober program, od a do ž, pokrite so različne teme, žanri, zvrsti, stili, sploh ne vem, kje naj začnem. Predstave, razstave, performans, solo, multimedijski projekti, okrogle mize, delavnice, ples, ekologija, politika, dokumentarnost, sodobnost, tradicija, smeh, jok, demoni, ljubezen, afriški, azijski umetniki, cel svet in vse pride k nam.
TI: Ah…
ONA: No, pa seveda, morda oziroma verjetno najpomembnejše, spet številni prijetni obrazi, zgodbe in občutki.
TI: Hm, torej sigurno tudi kaj zame?
ONA: Sem prepričana, kot vsako leto. Festival je vedno zastavljen, kot da je tokrat lahko zadnjič. Več o programu in dogajanju imaš v Areni. Se vidmo.

Odide. TI zamišljeno odideš. Odpreš Areno.

prizor nr. 2:

Isto kraj, ura na gsm-ju 02:12. TI odložiš Areno. Stopiš do NJE.

TI: Hm, veš kaj…
ONA: O, si še tu. Je res fajn danes, a ne?

TI pokimaš.

ONA: No, kaj?
TI: Razmišljam…
ONA: Joj, ne zdaj preveč razmišljati, danes se imamo samo fajn, ni druge. Za Bunker, Arenovce in ostale Leve je festival praznovanje.
TI: Samo to… Ostanem, jutri ne grem nikamor.
ONA: O, super! Bravo.
TI: Ja, tako. Me prav briga morje, Brioni, tu bo sigurno bolj zanimivo, tako program kot dogajanje. Tale Arena me je prepričala.

Se objameta. Vsi srečni.

***

ARENA je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, predvsem udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti že vrsto let.

Arena je nastala na pobudo zavoda Bunker v sodelovanju s Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti pri Maski, zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Sodelovanje smo v letu 2010 razširili tudi na spletni portal slovenskega gledališča SiGledal, ki bo z objavami tekstov poskrbel za dodatno in okrepljeno poročanje.

Arena je eksperimentalna platforma, ki presega žanrske okvirje klasičnega pisanja in vzpostavlja teren za poigravanje z novostmi in preizkušanje ustvarjalnega duha svojih piscev. Je samoorganizirana, kolektivna enota, v kateri velja glas enakopravnosti in transparentnosti.
Povezava: Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov

 

Mladi levi

Kaja Cencelj, 21. 8. 2010
Na polju (ne)minljivosti
Kaja Cencelj, SiGledal, 22. 12. 2010
Nagrad za prevajalce manj kot prstov ene roke
Kaja Cencelj, Sigledal, 21. 11. 2010
Sijaj srednjeevropske gledališke arhitekture