Start bo pripadel vprašanju Kako naprej?. Okroglo mizo s tem naslovom smo pripravili ob izidu revije Maska letn. XXVIII, št. 157–158: Slovenska postalternativa (1993-2013). Na okrogli mizi, na kateri bodo sodelovali Simon Kardum, Lidija Radojević in Rok Vevar, želimo analizirati aktualne razmere, v katerih nastaja slovenska neodvisna produkcija. Odprli bomo vprašanje, kako preseči začarani krog »Yes We Can« ideologije, ki se je zažrla v vse pore naših podpornih in produkcijskih mehanizmov, in začeti reševati problematiko na sistemski ravni.

Pogovor bo vodila Amelia Kraigher, odgovorna urednica založniškega programa Maske.

Nadaljevanje večera pa bo zaznamovala premiera predstave Janeza Janše in Iztoka Kovača Sokol!, dveh ustvarjalcev, ki si sicer umetniško nista bila nikoli blizu, a sta oba pustila neizbrisen pečat tako na Slovenski kot tuji umetniški sceni.

Solo predstava Kako sem ujel Sokola (1991) koreografa Iztoka Kovača predstavlja enega izmed mejnikov v sodobnoplesni produkciji, nastali v Sloveniji. Legendarna predstava, v kateri je Kovač odplesal neverjetno poetično koreografijo, nabito z lepoto, sublimnim, magičnim razmerjem med telesom, gibom, glasbo, svetlobo in prostorom, je postala emblem nekega novega časa in nove produkcije ter presenetila tudi evropsko plesno sceno s poetičnim jezikom in tako zapisala slovenski sodobni ples na kulturni zemljevid Evrope.

Predstava z naslovom Sokol!, ki je nastala v sodelovanju z Janezom Janšo, odpira drugi tip in drugo raven vprašanj, kot jih je original. Ples je edina umetnost, ki jo staranje udari. Noben umetnik ne zaključi svoje kariere že pred petdesetim, medtem ko je plesno telo na odru nezaželeno in nekonkurečno že dosti prej. Kovač bo predstavo odplesal pri enainpetdesetih, Janša mu pri svojih devetinštiridesetih ne bo le pomagal rekonstruirati izvirne predstave, ampak se bosta skupaj posvetila novemu plesnemu telesu.