Kako naprej

Sodelujejo: Lidija Radojević, Simon Kardum, Rok Vevar
Povezuje: Amelia Kraigher

Ob izidu jesenske Maske pripravljamo okroglo mizo, na kateri želimo analizirati aktualne razmere, v katerih nastaja slovenska neodvisna produkcija. Če so leta 1993 zakonske spremembe spodbudile razmah nevladnega sektorja v kulturi in s tem odločno pripomogle k afirmaciji in razvoju eksperimentalnih, plesnih in vizualnih scenskih praks, se danes zdi, da so se pogoji, v katerih delujejo nevladne organizacije, izčrpali. Vsi razpisi, na katerih je mogoče kandidirati za produkcijska sredstva, brez katerih preprosto ni mogoče preživeti, s svojimi normativnimi zahtevami po vidnosti in široki dostopnosti umetniških dogodkov, s spodbujanjem mreženj in povezav, vse bolj »režirajo« produkcijske pogoje in posledično vsebine programov nevladnih organizacij. Narekujejo čas, ki ga imajo umetniki na voljo za pripravo umetniških del in dogodkov, pa tudi oblike in načine produkcij.

Navkljub finančnim rezom v proračune javnega sektorja, ki sta jih sprožili gospodarska in finančna kriza po vsej Evropi, se zahteve do producentov in ustvarjalcev niso zmanjšale. Nasprotno. Zdi se, da neoliberalna maksima »hitreje, bolje, močneje …« za naš sektor danes velja bolj kot kdajkoli. Nevladniki v tekmi za vse težje dosegljiva javna sredstva ustvarjajo vse več: nenehno delajo, potujejo, gostujejo … z manj sredstvi in v vse intenzivnejšem tempu.

Ujetost v kolesje zahtev financerjev izčrpava ustvarjalce in jih sili v prekarizacijo.

Pogovor bo odprl vprašanje, kako preseči začarani krog »Yes We Can« ideologije, ki se je zažrla v vse pore naših podpornih in produkcijskih mehanizmov, in začeti reševati problematiko na sistemski ravni. (Amelia Kraigher)