STA, 18. 1. 2017

UO Prešernovega sklada predstavil predloge za posodobitev zakona o Prešernovi nagradi

Upravni odbor (UO) Prešernovega sklada je ob včerajšni razgrnitvi letošnjih nagrajencev predstavil ključne pripombe, ki bi jih veljalo umestiti v nov zakon o Prešernovi nagradi, ki je do 8. februarja v javni razpravi. Zavzema se za razširitev strokovnih komisij s sedanjih štirih na šest, vsaka bi predlagala po eno "veliko" in dve "mali" nagradi.
:
:

Foto: Freeimages

Predloge na osnutek zakona so po besedah Vinka Möderndorferja, predsednika novega UO, ki je štiriletni mandat nastopil 28. septembra lani, že podali ministrstvu za kulturo. Nekateri so, kot je povedal, že upoštevani v osnutku zakona, ki bo nasledil tistega iz leta 1991. Po njegovem mnenju bi vanj morali dodati tisto, kar narekujeta čas in razvoj umetnosti. Nekateri predlogi pa sodijo v statut Prešernovega sklada, ki bo sledil zakonu.

Novi člani UO so tako po zgledu prejšnjega UO, ki mu je predsedoval Janez Bogataj, predlagali razširitev strokovnih komisij, in sicer s sedanjih štiri na šest področij. Te bi pokrivale književnost, glasbo, uprizoritvene umetnosti, avdiovizualne umetnosti, likovne in intermedijske umetnosti ter arhitekturo in oblikovanje. Vsaka bi UO posredovala en predlog za Prešernovo nagrado in največ dva predloga za nagrado Prešernovega sklada.

Razširitev strokovnih komisij so po Möderndorferjevih pojasnilih predlagali, ker sta predvsem komisiji za likovno in za scensko umetnost preobremenjeni in morata odločati o širokem krogu umetniških dejavnosti. Posledično so nekatere umetnosti izpadle, ker so močnejše umetnosti vedno pretehtale. Poleg tega se umetnost nenehno razvija in spreminja.

Novemu UO se zdi tudi pomembno, da bi zakon določal, da UO odločitve o nagrajencih sprejema zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij, ki so pri svojem delu avtonomne. Stališču, da UO ne more predlagati svojih kandidatov, so sledili tudi pri letošnji izbiri Prešernovih nagrajencev.

Poleg tega UO predlaga, da bi se pri nagradah Prešernovega sklada upoštevalo zadnje triletno in ne več dveletno obdobje umetniškega ustvarjanja. "To so glavne pripombe, pri katerih bomo vztrajali in se nam zdijo pomembne za naše delo," je povedal Möderndorfer.

Na pobudo člana Edija Berka pa se je UO odločil tudi za osvežitev celostne grafične podobe Prešernovega sklada, ki je prav tako stara približno 25 let. Kot je povedal Berk, bodo po letošnji proslavi ob kulturnem prazniku pripravili odprt javni natečaj z nekaj povabljenimi udeleženci. Nova podoba bo predvidoma zaživela s proslavo prihodnje leto.