Iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije so sporočili, da je igralka pred časom za njihove strani spisala svoj življenjepis, poln upanja in veselja…: »Rodila sem se v vroči poletni noči (23. julija), nekaj ur potem, ko je mama prispela, še v kopalkah, v malo porodnišnico v centru Trsta, nedaleč od morja. V predzadnjem letniku slovenskega Znanstvenega Liceja F. Prešeren v Trstu sem se začela spraševati, kaj bom, ko bom velika. Ker sem se zaradi poškodbe morala odpovedati sanjam o klasičnem baletu, a sem kot mala baletka že izkusila čarobnost odrskih desk, sem se vpisala v gledališko šolo pri Slovenskem Stalnem Gledališču Trst. Po gimnaziji sem še dve leti študirala filozofijo in psihologijo na italijanski Filozofski Fakulteti v Trstu, igrala v italijanski amaterski gledališki skupini in zbirala pogum za sprejemni izpit na AGRFT. Ker mi je uspelo že v prvem poizkusu, sem zapustila svoj rodni Trst in prišla v Ljubljano. Po končanem študiju dramske igre na Akademiji, so me povabili k sodelovanju v Lutkovnem Gledališču Ljubljana. Tu sem sprejela vlogo v samo eni predstavi, saj sem se želela najprej preizkusiti tudi v gledališču v svojem rodnem mestu, a bilo je dovolj, da sem vzljubila lutke….Kot mati in igralka pred otroško publiko, sem v sebi začutila željo po pedagoškem delu in se začela izobraževati še na tem področju. ...Že nekaj let vodim delavnice izdelovanja in animacije lutk, poleti pa tudi v svojem rodnem zamejstvu. Zvesta pa sem ostala tudi svoji ljubezni do plesa…«.
V Združenju dramskih umetnikov Slovenije so še zapisali: »Pleši, Irena, za vse nas, ki smo ostali na tej strani plesišča in te imamo radi. Pogrešali te bomo. Tvoji kolegi in prijatelji iz ZDUS. Tvojima sinovoma in tvojim najbližjim izrekamo globoko sožalje.«