Alenka Bole Vrabec se je rodila leta 1937 v Kranju. Študirala je primerjalno književnost in dramsko igro na takratni Akademiji za igralsko umetnost. Debutirala je v Mladinskem gledališču v Ljubljani, igrala pa je tudi v Teatru 57.
Med ljubitelji je bila prvič v Novem mestu z režijo Linhartovega Matička. Pozneje je delovala kot svetovalka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Radovljica in nato pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Bila je direktorica ljubiteljskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah, svojo poklicno pot pa je zaključila kot direktorica Linhartove dvorane v Radovljici.
V Radovljici je ustanovila Linhartov oder. V zgodovino gledališča se je v tem obdobju zapisala njena režijska postavitev Linhartovega Matička (1977), v katerem je tudi igrala Nežko. Posebnost radovljiškega odra pa so postali njeni recitali, imenovani ugledališčena poezija, ki so odkrivali pokrajino besede ciganske poezije, Andreja Bretona, Federica Garcie Lorce, Marka Pavčka, Toneta Pavča, Gregorja Strniše, Gitice Jakopin in drugih.
Po letu 1996 se je začela ukvarjati z izzivi ambientalnega gledališča, zlasti na gradu Kamen in na Pustem gradu. Ob 40-letnici umetniškega delovanja je pripravila monodramo z lutkami na besedilo Berte Bojetu Osama.
Kot režiserka in lektorica je veliko sodelovala s Slovenci na avstrijskem Koroškem; prav za te skupine je pripravila vrsto prevodov in priredb.
Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica za Festival gorenjskih komedijantov ter članica žirije za Linhartovo srečanje in Čufarjeve dneve.
Posebno področje njenega ustvarjanja je prevajalstvo. V njenem zajetnem opusu je največ prevodov iz španske in južnoameriških književnosti, med njimi so Nobelovci Miguel Angel Asturias, Gabriel Garcia Marquez in Jose Camilo Cela. Veliko prevodov je pripravila tudi za Radio Slovenija, od serij zabavnih oddaj, literarnih večerov, nokturnov, do novih prevodnih strani, kratkih radijskih iger, otroške poezije in otroških radijskih iger.
Prejela je več nagrad, med njimi Sovretovo nagrado za prevode iz hispanističnih književnosti, Župančičevo nagrado Mesta Ljubljana za prevod Terre nostre Carlosa Fuentesa, Severjevo nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču in zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Ob jubileju ustvarjalke pa so pri Združenju dramskih umetnikov (ZDUS) zapisali: "Dramska igralka, režiserka, prevajalka, publicistka in vsestranska kulturna delavka Alenka Bole Vrabec je dopolnila osemdeset let. Na odrske deske je tako rekoč priplesala kot Princeska z modro vrtnico v predstavi Mladinskega gledališča v Ljubljani, od tam pa jo takti gledališkega tanga v neustavljivem tempu že več desetletji nosijo po različnih odrih. Poznamo jo ne le kot igralko, temveč tudi kot režiserko, mentorico, kot bivšo direktorico Gledališča Toneta Čufarja in radovljiške Linhartove dvorane. Alenka je neutrudna iskalka lepega in tenkočutna ustvarjalka. Iskanje novega, drugačnega in nekonvencionalnega brezkompromisno ostaja temeljno vodilo priznane umetnice tudi v njenem jubilejnem letu. Alenki Bole Vrabec želimo obilo zdravja in neusahljivo ustvarjalno energijo. Še na mnoga leta draga kolegica!"