Učenci namreč prek dogajanja na odru in z vživljanjem v odrske like intenzivno (»v živo«) spoznavajo drugačnost in z njo povezano toleranco, razvijajo empatijo, najdejo zanimivo temo za premišljevanje ali pa vzor za ravnanje.

Profesorica slovenščine na ljubljanski umetniški gimnaziji Anka Dušej Blatnik svoje misli o vlogi gledališke izkušnje pri razvoju odraščajočega otroka strne takole: »Gledališka izkušnja je del vzgoje, del splošne izobrazbe, priprava na kasnejše obiskovanje kulturnih ustanov. Nauči jih poslušati, opazovati, kritično presojati, predvsem pa jih opozarja na nadčasovnost dela, na vsakokratno ponovno oživitev nekega dela, na kreativnost, na sposobnost vživljanja in izražanja ... je pot k oblikovanju kultivirane osebnosti, ki išče tudi estetske užitke, se o videnem kritično izraža.«

Kakovostno gledališče bi torej kultivirani osebnosti moralo predstavljati kraj, kamor se bo vedno rada vrnila. Če upoštevamo, da je za (pre)nekatere učence šolski kulturni dan prva izkušnja z gledališčem, nam postane jasno, da bi ta morala biti čim bolj pozitivna. A kako to doseči?

»Igre morajo biti primerno izbrane, saj edino tako dosežemo zastavljen namen,« meni Majda Deržič, profesorica slovenščine na Šolskem centru PET v Ljubljani. Prepričana je, da gledališka izkušnja vpliva na razvoj odraščajočega otroka, saj predstave obravnavajo teme, ki so mu blizu in v katerih se tudi sam najde. »Tako lažje rešuje svoje probleme,« doda.

Spoznavanje življenja in gledališča

Če sklepamo po odgovorih učiteljev, je spoznavanje življenja in priprava nanj tudi sicer pomemben razlog za obisk gledališča. Učenec se namreč prek odrskega dogajanja »uči iz življenja za življenje. Če se poistoveti z junakom, lahko prebrodi marsikatero lastno težavo, kot je to storil njegov lik,« meni profesorica slovenščine na osnovni šoli v občini Krško, ali pa »dobi vpogled v umetnost, ustvarjanje, drugačen način razmišljanja oziroma dojemanja,« kot ugotavlja profesorica angleščine na štajerski gimnaziji. Podobnega mnenja sta tudi Maja Justin Jerman, profesorica slovenščine na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji, ki pravi, da je gledališka izkušnja »poleg razvijanja estetske občutljivosti pomembna tudi za ozaveščanje problematike bivanja v sodobnem času in prostoru skozi gledališče,« in profesorica slovenščine na notranjski gimnaziji, ki meni, da učenci prek gledališča »spoznavajo različne žanre in širijo življenjska vedenja o medčloveških odnosih.« 

Obisk gledališča pa lahko izkoristimo tudi za spoznavanje samega delovanja gledališke ustanove in njenih poklicev, pri čemer se učenci »seznanijo s poklicem gledališkega igralca in poklici, povezanimi izključno z gledališčem,« pravi Nina Krajnčič profesorica slovenščine z Osnovne šole dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec.

Kulturna vzgoja

Danes je vedenje mladostnikov tako v šolah kot zunaj njih pogosto na vprašljivi ravni. Prav zato se nekatere šole izogibajo obiskovanju kulturnih prireditev. Druga pomembna naloga gledališča je namreč ponuditi okolje za preizkus kulturnega obnašanja mladih nadobudnežev: »Poleg nauka, ki ga ima vsaka gledališka zgodba, in sprejemanja znanja skozi umetnost je pomembno tudi to, da se otroka že zgodaj navaja na primerno vedenje v kulturnih ustanovah,« je prepričana razredna učiteljica na ljubljanski osnovni šoli. Učenec se mora namreč naučiti »kako se za gledališče pripravimo, kako se temu primerno oblečemo, vedemo, kako je s ploskanjem, sedenjem, kako se premikamo po vrsti, telefoni so ugasnjeni, ne jemo in tako naprej,« elemente kulturnega obnašanja predstavi, Nina Korošec, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Kašelj v Ljubljani.

Obnašanje mladih obiskovalcev v kulturnih ustanovah pa ne izkazuje le sposobnosti šole, da svojega učenca disciplinira, ampak tudi šolarjev odnos do kulture nasploh: »Pomembna se mi zdi vzgoja učenca v osebo, ki zna ceniti kulturo. Dobro je, da vidijo, da je kultura za vse,« je prepričana profesorica slovenščine na osnovni šoli v Zasavju.

Užitek

Tretja nespregledljiva dobrota, ki jo ponuja gledališče, je užitek žive umetnosti. Številni učenci si »mnogo bolj zapomnijo živo »odigrano« besedo kot mrtvo – četudi večkrat ponovljeno na papirju,« pravi profesorica slovenščine na osnovni šoli v občini Krško. Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na Gimnaziji Nova Gorica, pa je prepričan, da je »obisk gledališča za odraščajočega otroka v sodobnem svetu neprimerljiva izkušnja, saj je gledališka predstava še zadnja oblika umetniškega dejanja, ki poteka popolnoma v živo, brez posredovanja, brez posnetkov ali montaže. Dijaki so sposobni vstopiti v teater brez vsakršnih zavor, predsodkov, tudi brez posebnih pričakovanj. Znajo se prepustiti predstavi. Zelo so pozorni na vsak detajl. Sposobni so občudovati igro ali pa brez zadržkov povedati, kaj jim ni všeč.«

Pomemben je preplet vsega trojega

Po mnenju režiserja in igralca Roberta Walta je gledališče vsekakor eno od področij, pomembnih za odraščajoče otroke: »Otroci so ustvarjalni sami po sebi in to njihovo ustvarjalnost je potrebno le še krepiti, da z leti ne zamre, jih motivirati, jim gledališče približati ter s tem spodbujati k ustvarjalnosti.« Waltl pravi, da je pomemben preplet vsega trojega, torej vzgajanja, estetskega užitka in spoznavanja: »Ob didaktični črti posebej naglašujem lepoto tistega prizora, iz katerega bo učenec/dijak/študent v svojo emotivno in intelektualno prtljago izbral glas, obraz igralca, glasbo, sliko, magičnost, zaradi katere je gledališče večno človeško ogledalo v razumevanju samega sebe«.

Predstave, ki so jih priporočili vsaj trije anketirani učitelji

Primerne za gledalce od prvega triletja osnovne šole

• Sneguljčica, Mini teater 

Za gledalce od drugega triletja osnovne šole

• Butalci, Gledališče Koper
• Boksarsko srce, Lutkovno gledališče Ljubljana

Za gledalce od tretjega triletja osnovne šole

• Igralec, Cankarjev dom
• Brez, Lutkovno gledališče Ljubljana

Za srednje šole

• Veliki briljantni valček, SNG Drama Ljubljana, SNG Maribor – Drama in EPK Maribor 2012
• Hamlet, SNG Drama Ljubljana
• Odspejsani, Siti Teater

Vsem sodelujočim učiteljem se iskreno zahvaljujemo.