Raziskovala je slovensko in evropsko gledališče 19. in 20. stoletja, medkulturne povezave, problematiko nacionalnih gledališč, teoretska vprašanja zgodovinopisja, terminologije in estetike. Je avtorica knjige Marija Vera: igralka v dinamičnem labirintu kultur, veliki igralki pa se je poklonila tudi s scenarijem za film Hočem osvojiti svet: portret igralke Marije Vere (r. Maja Weiss, 2006).
Barbara Sušec Michieli, neumorna raziskovalka slovenskega in evropskega gledališča
Bila je ena od zaslužnih avtoric za izdajo Gledališkega terminološkega slovarja. Skupaj z Blažem Lukanom in Majo Šorli je uredila delo Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Predavala je na vodilnih evropskih univerzah. Več o neumorni raziskovalki slovenskega in evropskega gledališča lahko preberete v spletni enciklopediji slovenskega gledališča SiGledal wiki. Ob tej spominski priložnosti ponovnoobjavljamo pesem, ki jo je prijateljici ob smrti posvetila Maja Weiss.
Se spomniš, Barbara?
Toliko je vsega tega,
najboljša in najbližja.
Ti, lepotica,
ki ljubeče poslušaš.
Jaz, ki brbljam.
Poljubljava se pred smrtjo,
na paliativi v C2, soba 15.
Z radostjo 6. 7. 2011.
Naj sliši temno vesolje
ljubezensko pesem najinega velikega prijateljstva!
Naša doktorica dramaturgije,
profesorica, znanstvenica.
Ti moja matematičarka z boemsko dušo ...
Sonce in luna si,
srce, ki me razume,
vrtnica, ki trepeče rdeče.
Nabirava gobe na Rožniku.
Po aristokratsko.
V bližini Marije Vere ...
Potuješ med Ljubljano in Berlinom
s skrivnostnim nasmehom Mona Lize,
kot mati in kot ženska,
kot Ljubezen.
Nisem pesnica in
ti nisi mrtva.
Ni besed, ni slik, samo bolečina,
zapiše v osmrtnico tvoj Helmar.
Hel-mož.
Veš, Benetke so poplavile ...
... in na odru je nastopila Smrt.