Okrogla miza je potekala po uprizoritvi sodobne drame nemškega pisatelja Ferdinanda von Schiracha v režiji Eduarda Milerja. Gledalci sodne drame so kot porota vojaškega pilota Larsa Kocha, ki je razstrelil ugrabljeno potniško letalo in tako ubil 164 potnikov, da bi rešil 70.000 ljudi na nogometnem stadionu, kamor so teroristi nameravali strmoglaviti ugrabljeno letalo, z veliko večino oprostili umora potnikov.

Častni pokroviteljici predstave Prešernovega gledališča, varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer je všeč, da gledalci lahko vidijo, kako težko je razsojati in kako hude dileme se pri tem lahko pojavijo. Čeprav prikaz v drami ni povsem tak kot na slovenskih sodiščih, saj je drama postavljena v nemško okolje, je situacija podobna in daje občutek, kaj pomeni soditi, je izpostavila predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek.

Kot je na podlagi primera obtoženega v drami povedal kriminalistični psiholog Peter Umek, se v življenju velikokrat srečamo z moralnimi konflikti, ki jih težko rešujemo. Ljudje se težko odločamo in kakorkoli se odločamo, vemo, da je v nekem smislu narobe. Potem se pojavi obžalovanje in včasih tudi občutek krivde.

Tudi sodniki so v tem primeru pred veliko dilemo, ali strogo slediti zakonu ali razumeti človeško plat. "Sodniki smo samo ljudje, z vsemi dvomi in čustvi," je izpostavila Janja Roblek in dodala, da so zato velikokrat pod izjemno visokim stresom in da morajo pri nekaterih zadevah odmisliti svoje vrednote in prepričanja.

Kako bi razsodila v primeru Larsa Kocha, ni mogla povsem jasno povedati. Kot je dejala, bi odločala po zakonu in po zbranem dokaznem gradivu. Zastavila bi si vprašanje njegove Kochove osebne odgovornosti, ali je bil v dejanje prisiljen ali je bila to njegova lastna odločitev in ali je izločil vse druge možnosti, preden se je odločil za ta skrajen ukrep.

Vlasta Nussdorfer je poudarila, da se v primeru dvoma vedno odloči v korist obtoženega in se ga oprosti. Ob tem je pojasnila, da zakon pozna tudi načelo ravnanja v skrajni sili. Glede na vse to meni, da bi se tudi v realnosti sojenje odvilo enako, kot se je zaključila drama, vendar pa bi bil postopek zelo kompleksen in sojenje dolgotrajno.

Bi pa tudi v slovenskem prostoru lahko prišlo do takšnega primera, kot je naveden v drami, in sicer da bi v primeru hujše teroristične grožnje razstrelili letalo. V drami se odgovorne osebe sicer niso odločile za to in je Koch letalo razstrelil na lastno pest in tako sam nase prevzel to odgovornost.

V Sloveniji bi odgovornost sprejetja takšne odločitve padla na ministra za obrambo, je pojasnil polkovnik Blaž Pavlin, ki je v Slovenski vojski odgovoren za nadzor zračnega prostora iz zraka. Tudi sam bi se sicer v takšni situaciji, ko bi bilo letalo že povsem blizu stadiona in ne bi bilo druge rešitve, odzval kot Koch, enako kot tudi dekan Fakultete za organizacijske vede in izšolani vojaški pilot Iztok Podbregar.

Rešitev, ki pa je odgovorne osebe v drami niso izpeljale, bi bila sicer izpraznitev stadiona, ki je mogoča tudi v zgolj 15 minutah. Standardi na tem področju so zelo visoki, vendar pa je vprašanje, kako bi bilo v praksi, kakšna bi bila pot obveščanja in kaj bi se zgodilo v paniki, ki bi izbruhnila med gledalci, je opozoril vodja varnosti in integritete pri Nogometni zvezi Slovenije Martin Koželj.