"Festival je v zrelih letih, tik pred abrahamom, kar, verjamem da, dokazuje tudi sam program," je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček in izpostavila vrsto dogodkov, ki sestavljajo festivalsko dogajanje. Letošnjemu festivalu se sicer nekoliko pozna manj sredstev s strani ministrstva za kulturo, ki je gledališču hkrati namenilo več sredstev za pripravo jubilejnega, 50. festivala.
Selektor Marko Sosič je na tokratni festival uvrstil sedem tekmovalnih predstav, ki se bodo potegovale za Šeligovo nagrado, in štiri spremljevalne. Kot je pojasnil, je pri izboru skušal ovrednotiti vse kakovosti predstav, njihovo umeščenost v sodobni čas in prostor ter to, da se predstava z vprašanji, ki jih odpira, dotakne gledalca v estetskem, vsebinskem ali filozofskem smislu.
"Izbrane predstave me zagotovo niso pustile ravnodušnega in predstavljajo vpogled visok standard slovenskega gledališča," je poudaril Sosič, ki je program predstavil že na januarski novinarski konferenci. Sedaj pa je znan tudi mednarodni program, v katerem bodo na ogled štiri predstave, nastale v tujih gledališčih po slovenskih besedilih.
V Prešernovo gledališče bodo prišli srbski gledališčniki iz Beograda, ki so uprizorili Cankarjevega Kralja na Betajnovi, bolgarski gledališčniki iz Plovdiva z Vladimirjem Matjaža Zupana, hrvaški gledališčniki iz Zadra in ameriški gledališčniki iz Milwaukeeja, oboji so se odločili za uprizoritev Tarzana Roka Vilčnika.
Teden slovenske drame prispeva k porastu uprizoritev slovenskih dramskih besedil v tujini, vendar pa je Mirjam Drnovšček prepričana, da bi bilo mogoče za promocijo slovenske dramatike narediti še bistveno več, če bi bila zagotovljena sredstva za zaposlitev sodelavca, ki bi se ukvarjal zgolj s festivalom. "Tako pomemben festival za slovensko gledališko ustvarjalnost in za slovenski narod bi si to zaslužil," je prepričana.
Ena osredjih dejavnosti festivala je že skoraj 20 let tudi delavnica dramskega pisanja, ki spodbuja pisce k ustvarjanju dramatike. Iz tega je v minulih letih zraslo glasno gibanje mladih dramatikov, začele so se pojavljati tudi različne delavnice in izobraževanja, je izpostavila umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak.
Festival pa letos prizadevanja za razvoj slovenske dramatike nadgrajuje z rezidenčno delavnico dramskega pisanja. Te so v tujini že stalnica, v Sloveniji pa zanje nikoli ni bilo denarja. Zato je Marinka Poštrak še enkrat apelirala na ministrstvo za kulturo, da bi bilo bolj odprto in pozorno na "mlade dramatike in dramatiko samo, ki je še vedno v zapostavljenem položaju napram ostalim zvrstem, pa čeprav je najtežja".
O zahtevnosti pisanja dram je spregovorila tudi Kim Komljanec, ki bo vodila petdnevno delavnico, za katero so izmed 20 prijavljenih izbrali štiri mlade dramatike. "Raznolika bera idej, predlogov in pristopov k pisanju dramatike me navdaja z velikim optimizmom. Nove generacije so prevzele nek pogum oziroma samozavest, da ubesedijo stvari za oder na morda še neodkrite, nepreverjene načine," je poudarila in dejala, da je dodana vrednost rezidenčnim delavnicam sobivanje oziroma dialog med pisci.