Novice z oznako "Napoved gledaliških dogodkov"
Tatjana Ažman: "Smo nacija, ki je festivalsko izjemno bogata, na tako majhnem geografskem področju se zvrsti toliko dogodkov, da nam to mnogi zavidajo. A še vedno pogrešam sodelovanje in medsebojno podporo, saj je ozkih in lokalnih interesov preveč in mnogih stvari še vedno ne morem razumeti." Več
Tomi Janežič: "Dobro bi se bilo vsaj nekajkrat na dan smejati samemu sebi. Smeh, prisrčen smeh je odraz psihološkega zdravja. - Človek, ki se ne zna (več) smejati, je... preprosto... neumen." Več
Ivan Peternelj: "Gotovo pa je, da je doživljanje stvar individualne izkušnje, da so nove izrazne možnosti pogosto nerazumljene in da so resnične ustvarjenine brezčasne." Več
Matija Solce: "Iz stare nogavice lahko ustvarimo zgodbo, ki bo občinstvo ganila do solz. Pri tem gledalec v sekundi pozabi, da nogavico vodi animator. Dovolj je, da animator verjame svoji igri, prav tako, kot verjame igri otrok. In tega nam odraslim danes primanjkuje – igrivosti in otroškega pogleda na svet." Več
Vinko Möderndorfer: "Vedno me fascinira, kako lahko igralci naredijo več kot je napisano. Kako lahko igralska intuicija seže dlje od avtorjeve ..." Več
Simona Hamer: "Študij ali različne oblike neformalnega izobraževanja ti da osnove, ki pa jih je treba - tako kot pri vsakem poklicu - nenehno utrjevati, preizkušati, nagrajevati v praksi. Zatrdno verjamem v to, da se umetnik ne rodiš, ampak postaneš. Z veliko dela!" Več
Jernej Lorenci: Mislim, da je pravica do kulture ena izmed temeljnih pravic človeka in spada v prvo poglavje javnega dobrega. Več
Vesna Jurca Tadel: "Občutek po ogledu dobre predstave je nekaj, česar vsaj meni ne nudi nobena druga umetnost. Stik z igralcem in vstop v nov svet, ki te posrka vase, je zame vedno znova nekaj magičnega in čudežnega, zato se ogleda vsake predstave posebej veselim." Več
Matjaž Zupančič: "Če si igralec resnično in dobro predstavlja situacijo, bodo čustva prišla sama od sebe. Če bo igral neko čustvo kar tako, na pamet, bo patetičen, jokav, predvsem pa zlagan. V gledališču pa je zlaganost največji problem. Teater mora s sabo nositi neko resničnost, čeprav je izmišljen. To je paradoks." Več
Tatjana Ažman: "Včasih se zgodi, da krč premiere ali zgodnjih ponovitev povzroči okornost, neizbrušenost ali pa predstava enostavno še nima svojega pravega ritma, saj izvedbena dinamika s ponovitvami raste in zori. O tem, ali je predstava dobra ali ne, pa lahko sodiš takoj." Več