Novice z oznako "Napoved gledaliških dogodkov"
Julio Bocca: "Ples nam nudi zadovoljstvo, nas osvobaja in tudi tolaži ob spoznanju, da človeška bitja ne moremo leteti kot ptice. Približa nas nebeškemu, svetemu, neskončnemu. Je sublimna umetnost, vsakič drugačna in tako zelo podobna ljubezenskemu aktu, da nas ob koncu vsake predstave pusti utripajočih src in v pričakovanju novega srečanja." Več
Silvan Omerzu: "Lutka že v sebi nosi neko energijo in narejena je bila za gibanje, to pa lahko v njej že občutimo, ne da bi jo premaknili. Zato prav z minimalnim gibom iščem pri lutki ta njen lasten gib." Več
Howard Quintero Lopez: "Dandanes se klasični, moderni, neoklasični balet in številni drugi sodobni plesni izrazi med seboj nedvomno prepletajo. Klasični balet doživljam kot temeljni jezik. V sodobnem plesu pa nimamo le enega, marveč na tisoče jezikov." Več
Štefka Drolc: "Nekega dne luči v dvorani ugasnejo. Tema. Oder zasije. Nekomu govoriš. Zmeraj nekomu govoriš. To je gledališče. Publika, ki posluša. Ki zaploska, ko odhaja. Vsaj ponavadi. Kaj odnašajo s seboj? Je tekst, ki ga govoriš, pomemben? Si ga znal povedati tako, da bo poslušalca pretresel, ne samo ganil? Bo razmišljal o tem? Se bo s kom pogovarjal o tem? Bo kaj premaknil, spremenil?" Več
Ivo Ban: "Gledališče je stvar, ki bo gotovo preživela vse te novodobne izume." Več
Tomi Janežič: "Dobro bi se bilo vsaj nekajkrat na dan smejati samemu sebi. Smeh, prisrčen smeh je odraz psihološkega zdravja. - Človek, ki se ne zna (več) smejati, je... preprosto... neumen." Več
Simon Šerbinek: "Najbolj žlahtne stvari v gledališču so videti na prvi pogled najbolj preprosto." Več
Leo Mujić: "Vse, kar se je plesalca dotaknilo ali zlilo skozi njegov razum in telo, vse koreografije, v katerih je plesal, v njegovem življenju pustijo sled." Več
Natalija Sultanov: "Klovn je zelo občutljivo bitje. Eno samo srce. Človek brez kože. Na klovna vse zelo vpliva, je občutljiv in mora čutiti vse mnogokratno. Tako veselje kot tudi žalost." Več
Katja Čičigoj: "Zgolj besedilo, pisano za oder in z mislijo na oder, ter zgolj uprizoritev s posluhom za organsko vključitev besedila kot enakovrednega elementa (oz. v skladu z njegovo vsakokratno funkcionalnostjo) nam omogočata, da pred tem nerazrešljivim spojem drama-uprizoritev v gledališkem dogodku obstanemo odprtih oči, ušes, celotnega senzoričnega aparata in predvsem – odprtih misli." Več