Knjiga prinaša nova razumevanja razvoja gledališča kot refleksije sodobne družbe, politike in kulture. Poseben poudarek je na kritičnih uprizoritvenih praksah, ki segajo od neoavantgarde do političnega post-postdramskega gledališča XXI. stoletja. Z analizo primerov Tomaž Toporišič prikaže, kako gledališče postaja prostor za preizpraševanje družbenih norm, političnih prepričanj in identitet, kar je še posebej očitno v kontekstu angažiranih in transgresivnih praks, ki pogosto izzivajo ustaljene meje.
Po mnenju recenzenta Krištofa Jacka Kozaka »knjiga predstavlja pomemben prispevek k razumevanju sodobnega gledališča in njegovih odnosov do politike, kulture ter družbenih sprememb.« Toporišič s pomočjo širokega teoretskega spektra, ki vključuje mislece, kot so Raymond Williams, Guy Debord, Zygmund Bauman, Slavoj Žižek in drugi, raziskuje, kako gledališče v sodobnem svetu ni le umetniška praksa, temveč ključni del družbenega in političnega diskurza.
Publikacija je nastala v okviru raziskovalnega programa Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (sofinancira ga Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS).