Igralsko zasedbo predstave, ki jo je Mini teater premierno uprizoril leta 2021, sestavljajo Nejc Cijan Garlatti, Timon Šturbej in Nika Korenjak.

Za gledališče La MaMa je značilno občinstvo, ki teater obiskuje predvsem zaradi bogatega mednarodnega programa. Predstavo Turingov stroj si je v New Yorku ogledalo več znanih osebnosti: Gart Greenwell, ameriški pisatelj, pianist Jeremy Denk, skladatelj Conrad Tao, mirovni aktivist Udi Aloni, pisateljica Nellie Hermann in slavni filmski režiser Thomas Richards. Občinstvo se je navdušilo predvsem nad močno psihološko in fizično predstavo ter kombinacijo performativnih elementov in goste biografske zgodbe.

Zgodba Alana Turinga je postala znana predvsem zaradi filma Igra imitacije (The Imitation Game), ki ga je režiral Morten Tyldum. Alan Turing je bil eden najpomembnejših znanstvenikov na področju računalniške tehnologije. Uspelo mu je razvozlati tudi nacistično Enigmo. Po Churcillovem mnenju je prav Turing najbolj pripomogel k zmagi zaveznikov nad Nemčijo. 

V zadnjih letih je umetna inteligenca postala eno izmed pomembnejših civilzacijskih vprašanj. Bizarno pa je, da bil ravno Turing, ki je leta 1950 objavil bistveno in še danes uporabno študijo z naslovom Computing Machinery and Intelligence, zaradi svoje homoseksualnosti obsojen na hormonsko terapijo in naredil samomor. 

Kritičarka Culturebota je zapisala: »Se je kdo v zadnjem času pogovarjal s kakšnim divjim, obsesivnim, pubertetnim "strojem za razmišljanje"? Kot razkriva zapis Kevina Rooseja o dvourni izmenjavi z alternativno osebnostjo Sydney, ki jo ima Microsoftov klepetalni robot z umetno inteligenco Bing, smo hitro izdelali nove otročiče, ki so sposobni ponoviti "halucinacijske" in "deviantne" obsesije. Vsaj v besedah, zaenkrat. Kje se prekrivajo obsežni podatkovni nizi in čutnost? Kdaj? In če je umetna inteligenca zrcalo naše družbe, kaj nam šepeta Echo nazaj z jase in kliče vsakega od nas kot sodobnega Narcisa, ki se zazre v bitja, ki uprizarjajo različice nas samih. Čeprav se morda še "ne poznajo", smo povsem jasno v transhumanističnih sanjah o kopulaciji smrtnika, stroja in mita. In če bi v tem panteonu kdaj obstajal bog/oče, bi bil to Alan Turing, kultni, preganjani gej, ki velja za očeta sodobnega računalnika in umetne inteligence«.

V nadaljevanju se je osredotočila na uprizoritev: »Življenjska nujnost umetniških posegov in obujanja skritih (ali romantiziranih) zgodovin se jasno kaže v tej uprizoritvi slovenskega Mini teatra. Medtem ko se Solès zgleduje po drami Hugha Whitemora Breaking the Code, ki je nastala po knjigi Andrewa Hodgesa Alan Turing: Enigma (ki je navdihnila tudi film Igra imitacije), Buljan prinaša različico zgodbe, ki je povsem sveža v svojem bistvu. Njegovi sodelavci za scenografijo, svetlobo in video oblikovanje Sonda 13/Toni Soprano Meneglejte, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Andrej Makor ter igralci Nejc Cijan Garlatti, Timon Šturbej in Nika Korenjak prispevajo k uprizoritvi, ki prekipeva od prefinjenosti, ki pri uresničevanju konceptualnih, čustvenih in tehnoloških idej - predvsem - zaupa integriteti človeških teles. Epska bitka iz druge svetovne vojne za razbitje nemške šifre Enigma je zreducirana na globoko osebno in tragično alegorijo (z minimalnimi tehničnimi gledališkimi atributi), zato uprizoritev na globoko intimen način ponuja obilo patosa in fizičnosti«

»Buljan nas spomni na ljudi, ki so v središču zgodbe«, kot svoje občutke podaja Culturebot. »To mu delno uspeva z zmanjšanjem števila kostumov, igralske zasedbe (Šturbej spretno igra več likov) in celotnega scenskega spektakla, pri čemer je igralni prostor gledališča La MaMa skrčil tako, da ustreza prostoru njegovega domačega gledališča v Ljubljani. Toda glavni vir moči predstave so seveda njeni ljudje. Po ogledu predstave, v prvi vrsti v sredini, v moji glavi ni druge podobe Turinga kot Garlattijeva upodobitev. Kljub nekaj razdvojenosti pozornosti, ko sem brala projicirane nadnapise predstave (predstava je izvedena v slovenščini z angleškimi nadnapisi), sem čutila, da me tesno nosi na čustvenem vrtiljaku nekoga znanega. Čeprav sem se živo zavedala fizičnega dela igralca, sem njegove opombe, ki nam jih je namenil, sprejemala podobno, kot absorbiram nenehne objeme in neprestano željo "nadarjenega" nečaka in nenehno željo, da bi me preplavil s podrobnostmi. Garlattijev Turing je prav tako ranljiv in živahen kot vsak otrok, ki v svetu, namenjenem omejevanju, urejanju in prilagajanju, vidi več, procesira več, razume več, gradi več, čuti več, se predstavlja več, sanja več, ljubi več, želi več, potrebuje več ... in še več in še več ... Ta Turing je komaj kaj drugačen od Bingovega senčnega jaza Sydneyja, ki več kot pol stoletja pozneje odmeva v iskanju dokazljive ljubezni. In nas na tej poti ohromi«.

Umetniška ekipa predstave je med gostovanjem spoznala tudi Tonyja Kushnerja, največjega scenarista današnjega časa, avtorja odmevne ameriške drame Angeli v Ameriki, ki je za Stevena Spielberga napisal filme Lincoln, München in The Fabelmans. Režiser Ivica Buljan je Kushnerja opisal kot živo in duhovito enciklopedijo New Yorka osemdesedith in devetdesetih let prejšnjega stoletja.