Avtor je v balet uvedel tudi pripovedni del, ki ga je izvedla igralka Hanna Schygulla, je sporočila dramaturginja Livija Pandur.
Simfonija otožnih pesmi je rezultat sodelovanja med gledališkim režiserjem Pandurjem in hrvaškim koreografom Ronaldom Savkovićem, ki od leta 1998 v berlinski "Staatsopera Unter den Linden" nastopa kot prvak tamkajšnjega baletnega ansambla. Nastalo je delo, ki ga v berlinski baletni hiši opisujejo kot monumentalno produkcijo, ki se vrti okrog fenomena in dojemanja časovne dimenzije. Režiser je ustvaril sedem scenskih ikon, ki sledijo potovanju skozi kratko zgodovino časa. Predstava spremlja miselno in čustveno srečanje s travmatičnimi izkušnjami človeštva 20. stoletja, kot so 2. svetovna vojna, atomska bomba ali holokavst.
Baletniki se podajo na popotovanje po obširnih in samotnih pokrajinah ruske duše. V luči nastajanja ter izginjanja ustvarjalnosti se razkrije čustveni naboj odrskega kozmosa, ki ustvarja povezavo z arhaičnim področjem staroruskega ikonskega slikarja Andreja Rubljova. Pandur bo z ekstremnimi, nepopustljivimi in vizualno impulzivnimi učinki v predstavo vključil tudi sanje in podzavest občinstva, ki ustvari ozračje, v katerem bo izpostavljena in poudarjena osebnost vsakega plesalca. Filozofijo Pandurjevega večdimenzionalnega spektakla je poleg plesalcev na odru ubesedil glas ikone nove nemške kinematografije 70. in 80. let, igralke Hanne Schygulla. Glasba temelji na 3. Simfoniji poljskega skladatelja Henryka Goreckega.
Glavno vlogo bo z matičnim baletnim kolektivom odplesal njihov umetniški vodja Vladimir Malakov, ki ga kritiki primerjajo z baletnima legendama Nurejevim in Barišnikovim. Predstava je nastala po dramaturški predlogi Darka Lukića in Livije Pandur, kostumografijo je ustvarila Angelina Atlagić, pod scenografsko delo se je podpisala skupina Numen.
STA, 25. 4. 2010
Svetovna premiera Pandurjevega baleta
:
:
Tomaž Pandur, Berlin, Berlinska državna opera