Svet brez sovraštva: Spominski večer in simpozij v poklon Miri Mihelič

Torkov spominski večer je vodila novinarka, publicistka, prevajalka in aktivistka na področju človekovih pravic Alenka Puhar, ki je letos Miheličevi posvetila obsežno monografijo Družinska slika z gospo. Kot je dejala Puharjeva, je Miheličeva v slovensko literaturo vnesla marsikaj novega, med drugim je tudi prva slovenska dramatičarka in "menda edina, ki je svoj dramski tekst posvetila represiji, dogajanju v zaporu".

Študentje AGRFT so izvedli bralno uprizoritev njene prve drame Svet brez sovraštva, ki je izšla decembra 1945 v 22.000 izvodih pri tržaški Gregorčičevi založbi. "Ta drama je bila napisana na podlagi njenih osebnih izkušenj. Med drugo svetovno vojno je bila dvakrat aretirana in v zaporu. Ko je bilo vojne konec, ji je ta izkušnja najbolj 'silila' v pero ali v pisalni stroj," je povedala Puharjeva. Drama je bila prevedena tudi v češčino in slovaščino, uprizarjali so jo po nekdanji Jugoslaviji ter v izseljenskih gledališčih v ZDA.

Sekretarka slovenskega PEN in organizatorka spominskega večera Ifigenija Simonović je dejala, da se je projekta lotila z željo, da Miheličevo spozna generacija mladih, saj jo je njena generacija imela za "malo dolgočasno". Iz avtoričine knjige spominov Ure mojih dni je odlomke brala igralka Damjana Černe.

Predsednik Mirovnega komiteja mednarodnega PEN Edvard Kovač je na novinarski konferenci predstavil program simpozija, na katerem bo svoje prispevke predstavilo šest strokovnjakov in poznavalcev dramskega opusa Miheličeve. Poleg Puharjeve in Kovača bodo spregovorili Bogomila Kravos, Lado Kralj, Tone Peršak in Denis Poniž.

Tudi simpozij se ne bo izognil njeni drami Svet brez sovraštva. "Ta predstavlja prelom v zgodovini slovenske dramatike, saj še pred pisateljem Marjanom Rožancem govori o spravi med živimi. V drami so tega odpuščanja ali sprave zmožna dekleta v zaporu, ki sanjajo o svetu brez sovraštva," je dejal Kovač, ki je prepričan, da njeno delo in njen dramski opus predstavljata izziv tudi današnji mladini. "Ne toliko zato, ker si tudi mladina želi svet brez sovraštva in vojn, temveč preprosto zato, ker nobena stiska človeka toliko ne potre, da ne bi bil sposoben sanjati, si zamišljati drugega sveta, upati in ga hkrati ustvarjati," je dejal Kovač.

"Svet brez sovraštva se sliši kot imenitno geslo, nekoliko utopično in sanjaško, ampak njej je bilo pri srcu in tako se je trudila tudi živeti. Imela je rada ljudi, odpuščala jim je marsikatere napake in neumnosti. Bila je velikodušen, širokosrčen, dober človek," se je pisateljice spomnila Puharjeva.