Številne spremembe členov v osnutku ZUJIK kličejo po novemu zakonu

Kardum je uvodoma opomnil, da so že od osamosvojitve vsi zakonski poskusi, ki so skušali urejati področje kulture, "deloma invalidni". Osnutek novele ZUJIK pa v 80 do 90 odstotkih ponavlja predlog novele zakona, ki ga je v medresorsko obravnavo spravila že nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca leta 2011. Pred javnim branjem pod geslom Nova oblast, stara jajca je Kardum še dejal, da je od sedanje, konzervativne oblasti težko pričakovati liberalne pristope pri oblikovanju zakonodaje, pričakovati pa je, da bo jasneje opredelila določena početja.

Dodal je, da osnutek med drugim ne pojasnjuje dovolj, kaj je javni interes na področju kulture, kaj je zastopstvo civilne družbe, kaj pomeni kulturni prekarjat na čelu s samozaposlenimi ter kaj pomeni upravljanje z javno kulturno infrastrukturo. Po njegovih besedah pa bi bilo, glede na količino členov, ki se spreminjajo v osnutku, "po pravni logiki treba spisati nov zakon v celoti".

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj je poudaril, da osnutek novele ZUJIK kulturne ustvarjalce postavlja v bistveno slabši položaj: "Če bi ta zakon začel veljati, bi šli zaposleni v kulturi pod raven zakona o delovnih razmerjih v tej državi." Med težavami osnutka je izpostavil tudi, da se preko umika participacije zaposlenih iz odločanja v svetih zavodov krepi položaj direktorjev. Na točki, ko je v osnutku opredeljen nacionalni kulturni program, pa se, tako Štrukelj, ne govori več o javnem interesu za kulturo ter o kulturi kot o javnem dobrem, temveč o ključnih razvojnih izzivih, kar pomeni, da na področje kulture vdira "korporacijska logika".

Dekan AGRFT, režiser in predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič temeljno težavo prepoznava v tem, da je kulturna politika v Sloveniji že 20 let v slepi ulici. Pojasnil je, da politika v prvi vrsti kulturo še vedno jemlje kot prostor svoje dominacije, kar se kaže v krepitvi mehanizmov hegemonije. Ti segajo v način postavljanja in razreševanja direktorjev, ki so odvisni od političnih gospodarjev, po drugi strani pa te iste direktorje postavlja na položaj hegemonov znotraj ustanov, ki jih upravljajo. S tem je po njegovo spremenjen tudi položaj ustvarjalcev, ki so potisnjeni še globlje na raven izkoriščane delovne sile.

V ospredju osnutka ZUJIK je posodobitev javnega sektorja na področju kulture. Vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana Uroš Grilc pa je dejal, da je generalna težnja, ki se kaže v spremembah ZUJIK, "absolutna nezaupnica javnemu sektorju". Kot primer je navedel, da svet zavoda po osnutku novele iz organa upravljanja postane nadzorni organ. Kot problematično je omenil tudi določbo o razrešitvi direktorja, ki lahko sledi dvakratni slabi oceni strokovne komisije. To pa zato, ker nikjer ni določeno, kaj naj bi bila ta slaba ocena, kar odločevalcu daje proste roke "za čisto arbitrarno politiko".

Andrej Srakar, predsednik društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija, pa je opozoril, da v osnutek novele ZUJIK skorajda ne omenja nevladnih organizacij, prav tako slabo ureja področje samozaposlenih, ki predstavljajo visok odstotek vseh delavcev v kulturi. Osnutek sicer na področju samozaposlenih med drugim predvideva vpis statusov ter uvedbo tarifnikov, predloge, ki so jih specializirane skupine pripravile za ureditev področja, pa v osnutek po besedah Srakarja niso vključili.