O predstavi
Srečata se in razdelita svet na moški in ženski del. V razpoki sveta se najdeta. Navdih požene palico, ki udari ob predmet. Moški poganja zvok, žensko telo ga sprejema. Na vibrirajoči koži nastaja glasba in se prelije v premik. Premakne se telo, premakne se zavest, premik postane ples. Ritem se prelomi in nekaj parov oči spremlja kako se zobje zarijejo v trdo skorjo. V ustih se razlije okus in v čeljusti se zapiči krč. Njen pogled se ustavi na površini, po kateri padajo udarci. Njegova roka jih natančno odmerja, zato se ona zlahka znajde v času. Ko mine čas, se spogledata in slovesno priklonita. Nato pozabita drug drugega.
Udarec na boben v človeku vzbudi srh. Več je udarcev in bolj so ritmično kompleksni, bolj se srh spreminja v lahkotni občutek letenja.
Glasba
Glasba za predstavo SRH je v osnovi suitna oblika zaporednih zvočnih slik ali atmosfer. Posameznih stavkov ne povezuje tako imenovani “leitmotiv”, temveč so zasnovani na kontrastih, ki se skozi virtuozne ritmične - poliritmične repeticije in ambientalno zvočno slikanje povezujejo v celoto. Pisana je za pet klasično izobraženih tolkalcev v razširjeni membranofonski in idiofonski zasedbi in neobligatni klavir (oz. glasba se lahko izvaja tudi brez klavirja).
MATJAŽ FARIČ - koreograf / režiser
Začetek plesne in koreografske kariere Matjaža Fariča sega v osemdeseta leta, po šolanju na mariborski baletni šoli in na dresdenski Palluca Schule ter ustanovitvi več plesnih skupin. S prvo, Vzhodnim plesnim projektom, ustvari niz zgodnjih del: Šesti april in Zlom (1988), Rdeči alarm (1989), Emotional (1990), Icht (1991). Leta 1988 pleše v Baletnem observatoriju ZENIT skupine Rdeči pilot, naslednje leto koreografira v Dramskem observatoriju ZENIT. V Slovenskem mladinskem gledališču postavi predstavo Veter, pesek in zvezde ter zanjo leta 1991 prejme nagrado Borštnikovega srečanja za avtorski projekt. Leta 1993 predstavi »potoples« DERR, istega leta Solo. Sledijo preinterpretacije baletnih klasik: Labodje jezero (1994), Romeo in Julija (1995), Posvetitev pomladi (1996), Trilogija, zadnje dejanje (1997). V sezoni 1997/98 v Plesnem teatru Ljubljana ustvari predstavo Klon in njeno skrajšano različico RAM; naslednje leto nastane Otok. Jeseni 1999 ustanovi skupino Flota, s katero kot hišni koreograf Cankarjevega doma uprizori najprej Terminal (v tedniku Mladina razglašen za slovensko predstavo leta 1999), leta 2000 predstavo 10 stopinj pod 0 in leto kasneje Pohujšanje. V letu 2002 nastaneta solistični projekt 3.oLo in predstava Govori mi svoje telo, leta 2003 ustvari Krog v telesu – kvadrat v glavi in zatem Bari (2004). S predstavama NEMOTELONEMEPESMI in ZAKAJBIMEKDOUSTAVIL v letu 2006 obeleži dvajsetletnico profesionalnega plesnega ustvarjanja. Istega leta kot umetniški vodja vzpostavi/ustanovi 1. mednarodni festival sodobnega plesa Front@ v Murski Soboti. Leta 2008 sodeluje s francosko Compagnie Coline pri predstavi Odpotovani in z EnKnapGroup, za katero koreografira Ukaz.
S Floto ustvari na slikovitem prizorišču Plečnikove Festivalne dvorane gledališko-plesno predstavo Macbeth W. Shakespeara. V času 3. Fronte uspešno lansira mednarodno mrežo Plesno raziskovanje Beyond Front@, katere je iniciator.
V sezoni 1988/89 v tujini pleše v predstavah amsterdamske skupine Testworks, kot koreograf sodeluje s Studiem za sodobni ples iz Zagreba (uprizori predstavi Stravinski i ja, 1995, in Posvećenje proljeća, 2004) ter z Diversions Dance Company iz Cardiffa (From the Desert Through the Forest, 1997). Leta 2004 postavi predstavo BETA za francosko Compagnie Coline. Kot koreograf sodeluje pri nastajanju opernih in gledaliških predstav v Ljubljani, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu, Zagrebu, na Reki in v Antwerpnu – najpogosteje v režijah Vita Tauferja (Odisej i sin, Kraljevo, Timon Atenski, Tartif, Sneguljčica in sedem palčkov), Eduarda Milerja (Magic and Loss, Susn, Gospodična Julija) in Matjaža Zupančiča (Opera za tri groše, Hodnik).
Prejel je več domačih in tujih nagrad. Pomembnejše med njimi so: nagrada na Tekmovanju novega plesa v Budimpešti (1986), nagrada na Desetem baletnem tekmovanju v NDR (1987), Zlata ptica (1988), nagrada na Borštnikovem srečanju (1991), Zlati lovorjev venec za koreografijo na MESS (1991), Župančičeva nagrada (1994), nagrada Prešernovega sklada (za koreografiji Trilogija, zadnje dejanje in Klon, 1998). Istega leta prejme prestižno priznanje koreografa zmagovalca na svetovnem bienalnem tekmovanju koreografov v Seine-Saint-Denisu v Franciji za predstavo RAM. Leta 2003 sledita Zlata paličica in nagrada za vrhunske dosežke v kulturi Mestne občine Murska Sobota.
Matjaž Farič je umetniški vodja zavoda Flota in festivala Front@ sodobnega plesa.
MILKO LAZAR - avtor glasbe
Milko Lazar (1965 – Maribor) je skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist.
Po končani srednji glasbeni šoli je študiral jazz, klasični klavir in saksofon na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo metnost v Grazu (Avstrija) ter čembalo (baročna glasba) na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu (Nizozemska).
Petnajst let je redno deloval v Big Bandu RTV Slovenija kot prvi alt saksofonist in solist, dirigent in skladatelj.
V svojem jazzovskem obdobju je deloval z lastnimi zasedbami (Quatebriga, Royal Society, Štefbet Rifi, Milko Lazar Quartet) in z mnogimi svetovno znanimi jazzovskimi glasbeniki, kot so Maria Schneider, Herb Pomeroy, Peter Herbolzheimer in Mathias Ruegg. S svojimi zasedbami je nastopal na znanih festivalih kot so Perugia Jazz festival, Leverkussen Jazz Festival, Jazz Nad Odra – Wrotzlav, Ljubljanski jazz festival, Hannover Expo 2000, Alpentone Festival – Altdorf (CH) ter mnogih drugih.
Milko Lazar je posnel več kot štirideset LP in CD plošč z različnimi zasedbami in dvanajst avtorskih CD plošč.
Redno komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonike RTV Slovenija.
Njegova simfonična dela so dirigirali dirigenti, kot so Marko Letonja, Walter Proost, Olari Elts, Loris Voltolini, Anton Nanut, George Pehlivanian, David Itkin in David de Villiers. Redno pa sodeluje s priznanimi klasičnimi glasbeniki, kot so Bojan Gorišek, Mirjam Kalin, Tibor Kerekes, Matej Grahek, Vasilij Meljnikov, Igor Mitrovič in drugimi.
Njegova dela so izvajali priznani domači in tuji ansambli po celi Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Kitajski in Rusiji, med ostalim tudi v prestižni Carnegie Hall v New Yorku.
Leta 2005 je s pianistom Bojanom Goriškom ustanovil klavirski duo “Gorišek Lazar”, v katerem izvajata predvsem glasbo za dva klavirja Milka Lazarja. Nastopala sta po celi Sloveniji in tudi v tujini. Trikrat sta gostovala v ZDA ( New York – Merkin Concert Hall, Steinway Hall, Palača OZN, Klavierhaus, Washington – Kennedy Center, Chicago – Fortepiano Hall), v Nemčiji, na Švedskem, na Madžarskem in v Avstriji.
Poleg skladanja za različne komorne zasedbe in simfonične orkestre redno ustvarja tudi glasbo za filme, gledališča in plesne in multimedijske projekte.
Tik pred izidom je njegova avtorska CD plošča z najnovejšimi simfoničnimi skladbami, v pripravi pa je tudi njegov avtorski glasbeno plesni projekt “Pret a porter”s priznanim plesalcem in koreografom Edwardom Clugom.
Leta 2005 je prejel Nagrado Prešernovega sklada za njegovo skladateljsko delo.
SToP - izvedba glasbe
Skupina SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT (krajše SToP) deluje od leta 1999. Tolkalce je v skupino združila želja po komornem muziciranju, izvajanju zanimivih in kakovostnih skladb ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Predvsem na ritmičnih koncertih, predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal (kar lahko pomeni tudi kuhalnice, posode, pribor, igrače, žoge, žeblje, kladiva, sode, piščalke, …).
Svoje glasbeno in družbeno poslanstvo izpolnjujejo na mnogih koncertih za mlade, organizirajo seminarje ter aktivno vzpodbujajo slovenske skladatelje k pisanju glasbe za tolkala.
Člani skupine so mladi akademski tolkalci:
• BARBARA KRESNIK,• MATEVŽ BAJDE,• DAMIR KOROŠEC,• FRANCI KREVH,• TOMAŽ LOJEN,• DAVOR PLAMBERGER • DEJAN TAMŠE.
Do sedaj so se predstavili na številnih samostojnih koncertih v Sloveniji in na tujem.
Nastopili so v Cankarjevem domu, na Ljubljanskem gradu, Narodnem domu v Mariboru, Celju, Kranju, Velenju, Slovenj Gradcu, Tolminu, Murski Soboti …
Med zanimivejše sodijo: ciklus koncertov v okviru projekta Jesenske serenade GML, abonmajski koncert priznanega slovenskega pihalnega kvinteta Slowind, sodelovanje s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije ter mednarodno tolkalno zasedbo BING BANG. Za sabo imajo gostovanja v Španiji, Italiji, Češki in na Hrvaškem. Najdaljše in najbolj oddaljeno gostovanje pa je bilo na Seul Drum Festivalu v Južni Koreji leta 2002.
V razmeroma kratkem a plodnem obdobju je skupina sodelovala s priznanimi tolkalci in skladatelji kot so Bernhard Wulff, Igor Lešnik, Nebojša Jovan Živković, Ney Gabriel Rosauro, Manfred Menke in drugimi. Redno delujejo v orkestrih (Slovenska filharmonija, Mariborska filharmonija, …) in komornih zasedbah (Ansambel MD7, Ansambel Slavko Osterc, …), snemajo itd.
V zadnjem obdobju se skupina povezuje z zunanjimi, največkrat vokalnimi skupinami (Carmina Slovenica, …).
2008 izdajo prva zgoščenko STOP Plays Four Slovenian Composers & A Brazilian.
Glasba: Milko Lazar
Koreografija: Matjaž Farič
Kostumi: Sanja Grcić
Prostor in rekviziti: Manca Bajec
Plesalke: Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel, Ana Mrak, Mateja Rebolj
Glasbeniki: SToP
Pianist: Milko Lazar
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota
Koprodukcija: Flota Ljubljana, Cankarjev dom, SToP, Plesni Teater Ljubljana
Partnerji: Slovenska filharmonija
PREMIERA: 5. november ob 20.00 uri v Cankarjevem domu (Linhartova dvorana)
PONOVITVI: 6. in 7. novembra ob 20.00 uri v Cankarjevem domu (Linhartova dvorana)