Maša Jovanović se je slovesnega odprtja knjižne zbirke tudi udeležila.
Kot je povedala ravnateljica Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Petra Vignjevič Kovjanić, je bila zbirka, ki obsega okoli 550 enot, šoli podarjena na predlog Vite Mavrič, ki je tudi mama enega od dijakov. Po besedah ravnateljice je zbirka za dijake, "ki zrejo v svet bogatega gledališča in kulture in se še iščejo", zelo pomembna.
Dijaki besedila iz zbirke že uporabljajo strukturirano pod vodstvom mentorjev tako pri predmetu gledališče in film kot tudi pri povezovanju z drugimi predmeti, kot je na primer francoščina, saj so dela iz zbirke poleg slovenščine še v srbohrvaščini, tudi cirilici, angleščini in francoščini.
A zbirka ni namenjena samo sedanjim in bivšim dijakom, ampak je kot čitalnica in z najavo namenjena vsem ljubiteljem gledališča, umetnosti in kulture. Predstavlja tudi trajen spomin na Jovanovićevo ustvarjalnost in je dragocena dediščina.
Zbirka vsebuje besedila s področja filozofije, jezikoslovja, dramatike in leposlovja, režijske knjige ter diplomska dela, veliko knjig ima tudi Jovanovićev lastnoročni podpis in posvetila. Približno tretjino zbirke predstavljajo različne revije s področja filma in gledališča; gre za del zbirke, ki jo je imel Dušan Jovanović v Ljubljani.
Za zasnovo in oblikovalsko podobo zbirke, kjer vizualno prevladuje Jovanoviću ljuba zelena barva, je poskrbel arhitekt Andrej Stražišar. Eno od knjižnih vitrin zbirke tudi krasi odlomek iz Jovanovićeve pesniške zbirke Nisem, ki se glasi "Jaz bežim iz ene knjige v drugo in se ne mislim vrniti v vsakdanje življenje".
Da se ni bati za prihodnji rod morebitnih dobrih slovenskih igralcev so na današnji slovesnosti pokazali dijaki četrtega letnika gledališke smeri pod vodstvom mentorja, igralca Primoža Ekarta. Dijaki so na sodoben in v skladu strastjo, ki jo je Jovanović uporabljal v svojih besedil, in kot se dijakom pritiče na eksperimentalen način uprizorili posebno igro, pri kateri so izhajali iz izbora posameznih Jovanovićevih dram (Zid, jezero, Žrtve mode bum bum in Boris, Milena, Radko). Izbor je opravila prav tako ena od dijakinj.
Dušan Jovanović (1939-2021) je eden najpomembnejših ustvarjalec slovenskega gledališča v zadnjega pol stoletja. Njegov ustvarjalni opus je obsežen, kompleksen in kar se da raznovrsten. Bil je režiser največjega formata, dramatik z obsežnim in raznovrstnim opusom, umetniški vodja, ki je predrugačil slovensko gledališko krajino, pisatelj in pesnik, tudi pronicljiv esejist in publicist, pedagog.
Za svoje dramsko in režijsko delo je bil večkrat nagrajen, med drugim s sedmimi Borštnikovimi nagradami za najboljšo režijo in štirimi Borštnikovimi nagradami za najboljšo uprizoritev v celoti. Je trikratni prejemnik Grumove nagrade in posebne nagrade žirije na Bitefu (1972), pa tudi dobitnik velike Prešernove nagrade (1990) in Rožančeve nagrade (2008). Leta 2009 je prejel zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča.
Umrl je 1. januarja 2021 v 82. letu starosti.