Njegova samosvoja, nadvse duhovita in tako odrešujoča logika, skoraj življenjska filozofija nas je, čeprav bi jo kdo umestil tudi med t. i. nonsensno literaturo, tokrat v slušni obliki vnovič opomnila, da sta čas in prostor tega trenutka, sicer edino pravega, v katerem smo zares, lahko tudi malo manj resna, predvsem pa bolj človeška in topla. Avgustovski večeri so se že nenavadno skrajšali, mrak večera pa je pravšnje povabilo, da si nadenemo slušalke. Naj bosta poslušanje in radijska igra naklonjena sopotnika tudi v zadnjih avgustovskih dneh tega leta. In seveda vse dni naprej …

Moč preprostega slovenskega človeka

Prva slovenska komedija Županova Micka, tokratna igra v ponedeljkovem terminu na Arsu, je bila krstno uprizorjena leta 1789. Sprva je Anton Tomaž Linhart hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev za pisanje v slovenščini in priključitev v krog preroditeljev Žige Zoisa. Prav slovenščina je bila torej povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij – Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Čeprav prirejeni po tujih predlogah, pa je njun nastanek vendarle pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je namreč poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega, sicer takrat vladajočega sloja tujcev v deželi.

Režiser igre iz leta 1967 je Mirko Mahnič, v naslovni vlogi pa Majda Potokar.

Humorna prigoda o človeških nraveh

V torkovi igri na Prvem tokrat humorna prigoda o človeških nraveh, ki iz človeka privrejo ob tako pomembnem dogodku, kot je snubitev.

Režiser igre Snubitev iz leta 2011 po istoimenskem delu ruskega avtorja Antona Pavloviča Čehova Paula Claudela je Jože Valentič, nastopajo Dare Valič, Nina Valič in Bojan Emeršič.

Skeč o pijanskem bratcu

Sredna kratka igra na Arsu je nastala po odlomku iz popularnega satiričnega dela Trije možje se klatijo. Gre za skeč o pijanskem bratcu, ki ga prijatelja poskusita odvaditi od pitja, in ker je po navadi takšna ljubezen zelo trdovratna, je ne more ugasiti preprosta metoda, ki sta jo izbrala.

Igro Spomenik v Pragi iz leta 1998 je zrežiral Aleš Jan, nastopajo pa Aleš Valič, Tone Gogala in Zvone Hribar.

Ko je žena tuja

"Da bi resnica delovala verodostojneje, ji je treba brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani, kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot, eden največjih avtorjev sploh. Čeprav znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih, humoreska Tuja žena, je tudi tokratna igra v četrtkovem terminu na Arsu.

Igro iz leta 1961 je zrežiral Hinko Košak.

Farsa na etično temo

Sobotna kratka radijska igra na Prvem je farsa na etično temo. Govori namreč o fenomenu pravičnosti in tem, komu pripada.

Režiser igre Poslednja sodba po zgodbi ruskega avtorja Antona Pavloviča Čehova iz leta 2002 je Boštjan Vrhovec. Nastopajo pa – Aleš Valič, Pavle Ravnohrib, Boris Ostan in Matej Recer.

Tiger in Pu za konec nedeljskih popotovanj s slavnim medvedkom

Pravljice, kot jih je svojemu sinu Christopherju Robinu pripovedoval britanski avtor Alan Alexander Milne, so takšne, da je dobro, če jih imamo pri roki, še bolje pa ves čas na nočni omarici tudi takrat, ko odrastemo in prepogosto pozabimo na to, da smo vsi včasih bili otroci. Vilinska bitja povsem odprtega in pretočnega duha, če se ob tem spomnimo še na enega "britanskega" junaka, Petra Pana, kot si ga je zamislil škotski novelist James Matthew Barrie. Naj bo slušni omnibus povabilo, da spet preberete vse zgodbe o medvedku Puju.

V četrtem in s tem sklepnem delu slušnega omnibusa iz leta 1957 v nedeljo na Prvem zgodba Tiger in Pu. Skozi zgodbo nas vodijo: Pripovedovalec – Frane Milčinski, Christopher Robin – Alja Tkačev in Medvedek Pu – Drago Makuc.

Ko revizor trči ob korupcijo, cenzuro in vsesplošno pokvarjenost

V ponedeljkovem in četrtkovem diptihu na Arsu v mesto prihaja revizor. Korupcija, cenzura in vsesplošna pokvarjenost pod taktirko župana in drugih veljakov kar cvetijo, zato se odločijo, da ga bodo podkupili z denarjem in se mu prikazali v kar najlepši luči ... Revizor ruskega avtorja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, časovni distanci navkljub, ostaja duhovita, ostra in jedka satira s kritiko malomeščanstva in birokracije, ki v svojem bistvu žal ostajata nespremenjena, ne glede na čas in prostor. Igra iz leta 1960 je posebnost v arhivu Radia Slovenija, tudi zaradi imenitne zasedbe, predvajali pa jo bomo z izvirno posneto napovedjo. Igra je sicer diptih. Nocoj boste slišali prvi del, drugega pa v četrtkovem terminu radijske igre na Arsu.

Igro iz leta 1967 je zrežiral Hinko Košak. V naslovni vlogi pa Jurij Souček.

Zmeda v stereotipni zamejski družini

V torkovem terminu radijske igre bo slovensko premiero doživela Pravljica o deželi čudes po izvirni radijski predlogi Marija Čuka, v kateri se ta sprašuje, kdo so zamejci oziroma kaj postajajo. Osrednja tema "pravljice" je torej vprašanje identitete, ki pa presega politično opredelitev in razkriva intimnejše dileme. Priča smo zmedi v stereotipni zamejski družini, kjer se vprašanje identitete zapleta s težavami kuharije, z otročjo izmenjavo telefonskih sporočil ali pa s površnim tolmačenjem zgodovinskih danosti in dogodkov. Čuk nam torej s prepletom satirične, romantične, šaljive in čustvene pripovedi naslika portret, mestoma karikaturo zamejske stvarnosti. Radijska igra je nastala v produkciji in izvedbi članov Radijskega odra. Ta je na pobudo Jožeta Peterlina nastal takoj po drugi vojni. Zaradi dveh desetletji fašizma, ki je ukinil vsa slovenska prosvetna in športna društva, prepovedal rabo slovenščine v javnosti in zadušil slovenski tisk, pa je bil eden od njegovih glavnih ciljev, da poslušalcem posreduje kultivirano slovensko besedo, za katero so bili primorski Slovenci toliko let prikrajšani. To osnovno poslanstvo je, kljub spremenjenim razmeram, ohranjal in utrjeval vse do danes. Skupaj z RAI Radiem Trst A pa ostaja pomemben za slovensko skupnost za zahodno mejo matice.

Igro iz leta 2022 je zrežiral Andrej Pisani.

Melanholična miniatura za konec avgusta

Pisatelj, esejist in literarni urednik Andrej Blatnik je s svojim mojstrstvom pri oblikovanju kratkih dramatičnih prizorov tudi v sredini poetični igrani radijski miniaturi na Arsu Dan, ko sem te ljubila uspel naslikati nostalgičen notranji monolog v zakonu neke ženske. Prav posebna slušna miniatura za čas zadnjih dni letošnjega avgusta.

Igro iz leta 2012 je zrežirala Ajda Valcl, nastopata pa Nina Valič in Saša Tabaković.

Spored radijski iger od 21. in 31. avgusta 2023

Ponedeljek, 21. avgust
Radijska igra 22.05 (Ars) – A. T. Linhart: Županova Micka (komedija)

Torek, 22. avgust
Radijska igra 21.05 (Prvi) – A. P. Čehov, Simon Dobravec: Snubitev (komedija)

Sreda, 23. avgust
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Jerome Klapka Jerome, Bogdan Gjud: Spomenik v Pragi (komedija)

Četrtek, 24. avgust
Radijska igra 22.05 (Ars) – F. M. Dostojevski, Max Gundermann: Tuja žena (komedija)

Sobota, 26. avgust
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Karel Čapek, Mirče Šušmel: Poslednja sodba (farsa)

Nedelja, 27. avgust
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – A. A. Milne, Majda Stanovnik: Medved Pu 4 (nanizanka)

Ponedeljek, 28. avgust
Radijska igra 22.05 (Ars) – N. V. Gogolj: Revizor 1 (komedija)

Torek, 29. avgust
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Marij Čuk: Pravljica o deželi čudes (komedija; slovenska premiera igre)

Sreda, 30. avgust
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Andrej Blatnik: Dan, ko sem te ljubila (melodrama)

Četrtek, 31. avgust
Radijska igra 22.05 (Ars) – N. V. Gogolj: Revizor 2 (komedija)