V iskanju izgubljenega jezika obravnava obdobje 60. let minulega stoletja z mnogimi časovnimi preskoki v sodobnost, so na novinarski konferenci povedali ustvarjalci. Predstava se igra v slovenskem in italijanskem jeziku s prevodi v nadnapisih.
V SNG Nova Gorica projekt ocenjujejo kot pomemben tako s stališča dramske zgodbe kot uspešne koprodukcije, ker oboje ukinja idejo meje in o zgodovini ne govori s stališča ene strani, temveč jo dojema kot splet spominov različnih posameznikov in resnic, ki jih ti nosijo s seboj.
V osnovi drame je družinska zgodba dveh bratov Slovencev, ki jih upodabljata Radoš Bolčina in Aleš Valič, katerih življenjske poti se zaradi nasilnega očeta zgodaj ločita, eden postane pomemben fašist, drugi pa partizanski komisar in pozneje partijski aparatčik.
"Vse delo temelji na tem, da smo vsi posamezniki, da gledamo na svet vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na stvarnost in zgodovino in to je izvor konflikta. Sicer se zgodijo določene združitve, ki pa jih avtor takoj ironizira in kar ostane, je odprto vprašanje, kje smo sedaj in kaj bo še prišlo," je povedal režiser Kica.
Sodobnost drame je v hitrem menjavanju časovnih ravni in nelinearnosti pripovedi, znotraj besedila nastali klimaksi se vsakokrat zlomijo, igralci izstopijo iz vlog in se denimo vprašujejo o resničnosti povedanega, je še dodal Kica.
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov je skušala s kostumi ujeti časovne preskoke, med katerimi se igralci nimajo časa preobleči, zato je igralce skušala obleči tako, da hkrati ustrezajo zgodovinskemu in sodobnemu času.
Sodelovanje v predstavi je bilo posebna izkušnja za Francescha Borchija, italijanskega igralca, ki že šest let živi v Sloveniji. V predstavi igra Roberta Materazzija, sina brata, ki postane fašist. "Lik, ki ga igram, mi je zelo daleč, ker govori o meji, želi mejo, poudarja italijansko nacionalnost, precej drugače, kot jo razumem jaz," je povedal.
V predstavi poleg Valiča in Bolčine igrajo še italijanski igralec Roberto Materazzi, Urška Taufer, Vesna Pernarčič, Matic Valič, Lara Fortuna in Gorazd Jakomini. Dramaturginja predstave je Martina Mrhar, scenografinja Karin Fritz, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar. Prevajalka v italijanščino je Patrizia Raveggi.
Projekt Nezmožni umreti nastaja v koprodukciji združenja Mittelfest iz Čedada in SNG Nova Gorica in je prvo tovrstno sodelovanje teh dveh organizacij, obenem pa sodi med večje projekte uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica.
Gre za tridelni gledališki projekt, ki obravnava zgodovino krajev na stičišču treh evropskih kultur - italijanske, slovanske in germanske - od zadnjih let habsburške monarhije do sodobnosti. Osnovno zamisel za projekt je zasnoval umetniški vodja festivala Mittelfest Giacomo Pedini, režiser prvega in tretjega dela.
Prvi del trilogije je že bil postavljen v Teatru Verdi v Gorici, tretji del pa bo tam predstavljen septembra 2025. Prvi del je dramatiziral roman Kapucinska grobnica Josepha Rotha, besedili za drugi in tretji del pa sta nastali namensko.
Projekt ne zajema le trilogije gledaliških predstav, temveč po isti predlogi tudi radijske igre v slovenščini in italijanščini. Vsa besedila bodo izšla tudi v knjižni obliki.