Pred Zdravljico, ki jo že od leta 2013 na prireditvi interpretira Valič, pred tem pa je vrsto let ta čast pripadala pokojnemu Poldetu Bibiču, je zbrane kot vsako leto pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković, nato pa so se zvrstili nastopi igralcev, drugih ustvarjalcev in študentov dramske igre. Prireditev je povezoval član Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) Janko Petrovec, organizacijo dogodka pa je tudi letos prevzela podpredsednica ZDUS Alenka Pirjevec.
Zbrani, ki ji je bilo letos zaradi sončnega vremena še več kot običajno, so lahko prisluhnili interpretacijam nastopajočih, ki jih je bilo po besedah Pirjevčeve tudi več kot prejšnja leta.
Za Valičem je nastopila igralka Marinka Štern s pesmijo Kam?, sledili so nastopi Sergeja Ferrarija s Soldaško, Asje Kahrimanović z Magistralami, Uroša Potočnika z Uvodom h Krstu pri Savici in Olge Kacjan, ki je k interpretaciji Soldaške dodala še nekaj svojih besed.
Med nastopajočimi je bila še vrsta drugih igralcev in ustvarjalcev, med njimi Domen Valič, Jernej Kuntner, študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Miranda Trnjanin, Tadej Pišek, Rok Kravanja, Zvone Hribar, samostojni ustvarjalec Kristian Koželj, Aleksander Jakopič, Violeta Tomič in drugi.
Svoje znanje Prešernove poezije je pokazal tudi osnovnošolec Luka Smrekar Voskobojnik, ki zna celoten Krst pri Savici na pamet, tudi letos pa je bučen aplavz doživel nastop Štefke Drolc z njeno znamenito interpretacijo Nezakonske matere.
Prireditev na Prešernovem trgu je bila drugo leto neposredno povezana z dogajanjem v Prešernovi Vrbi, ki je potekalo prek radijskih valov. Prek radia so jo lahko spremljali tudi rojaki v zamejstvu in po svetu.
Pol ure pred recitalom sta ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in akademik Boštjan Žekš položila venec k Prešernovemu spomeniku. Ministrica je preostanek dneva preživela na Gorenjskem, kjer se je kulturno dogajanje sklenilo v kranjskem gledališču s srečanjem s Prešernovimi nagrajenci.
Prireditev dramskih igralcev na Prešernovem trgu v Ljubljani se je pričela leta 1984 kot protest oziroma del boja za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastala je kot odgovor na namero tedanjih politikov, da področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč naše slovenske besede in državotvorne drže. Danes pa je ta prireditev ulično gledališče in praznik slovenske besede.
STA, 9. 2. 2015
Tudi letos so v središču Ljubljane odmevali Prešernovi stihi
:
:
STA,
5. 7. 2016
Umrla kostumografka Svetlana Visintin
STA,
13. 4. 2010
Gledališki festival Brez prevoda