SMG: Umetnikov gledališki portret

Rdeča nit šestih premier v prihajajoči sezoni je umetnik kot objekt in subjekt dramskega dogajanja, kjer se svet vrti okoli njega, je na tiskovni konferenci povedala Uršula Cetinski. Napovedan program je naslovila Umetnikov gledališki portret in se idejno naslanja na roman Jamesa Joycea Umetnikov mladostni portret. Vodilna motiva romana sta umetnik in njegova umetnost.

Dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič je premiero Shakespearjeve drame Kralj Lear v režiji Matjaža Bergerja opisal kot neklasično odrsko postavitev, ki jo bodo v koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom v srednjeveškem vzdušju prvič uprizorili v kletnih prostorih srednjeveškega gradu Klevevž pri Škocjanu. Bergerjevo metodo odrske uprizoritve je Toporišič opisal kot sintezo antropološkega, fizičnega in energijskega gledališča 21. stoletja, ki se razjasni skozi dialog.

Marko Mlačnik, član ansambla SMG ter izkušen koreograf in plesalec, bo po besedilu Normana Allena v prevodu Jakoba J. Kende režiral pretresljivo zgodbo Zadnji ples Nižinskega. Kot je povedal Mlačnik, želi plesalčev baletni gib ponazoriti kot temelj osebnostnega fenomena Nižinski. V predstavi mora igralec Primož Bezjak zamenjati veliko vlog, skozi katere izraža različne odzive telesa v agoniji, kar je doživljal in spremljal tudi Nižinski.

Blažka Müller Pograjc je s priredbo Dickensovega romana Oliver Twist ostala zvesta slovenskemu prevodu Otona Župančiča, predstavo pa bo na odrske deske postavil Matjaž Pograjc. Čeprav bo imela dramska priredba poudarke na "mafijskem dogajanju" v londonskem podzemlju, kjer se znajde mladi Oliver, je Müller-Pograjčeva izpostavila, da fant kljub pritiskom in slabim izkušnjam ostane čistega srca.

Režiser Vito Taufer bo prvič režiral dramo Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Besedilo, ki ga je Cankar sam imenoval hudobna komedija, bo na odru SMG prikazano kot sodobna predstava tistega časa, ki ni omejena na domačnost ali narodno prebudnost. Taufer bo po Toporišičevih besedah pokazal, kako lahko Pohujšanje v dolini Šentflorjanski korespondira s sodobnim občinstvom, ki se tudi samo kdaj znajde v tej "pohujšani dolini".

Režiser Eduard Miler je bil zaradi poznavanja nemškega kulturnega prostora po besedah direktorice gledališča edina prava izbira za režijo drame Mefisto po romanu Klausa Manna in v prevodu Lada Kralja. Režiser je besedilo dramsko priredil skupaj z Žanino Mirčevsko. Klaus Mann sodi med najpomembnejše predstavnike emigrantske in protinacistične književnosti. Miler je dejal, da drama rešuje preprosto vprašanje, kaj je gledališče sposobno prenesti. Predstava tematizira etične razsežnosti bivanja, ki jih je potrebno rešiti, ali pa se soočiti s posledicami.

V avtorskem projektu Diva svetnica mati prasica se bo predstavila igralka Maruša Geymayer- Oblak. Članica igralskega ansambla SMG bo uprizorila zgodbo o slovenski igralki, ki jo želja po spoznanju lastnega igralskega poslanstva oddalji od odrskih desk, dokler se za njo ne izgubi vsaka sled. Po besedah Geymayer-Oblakove se igralčeva pot nikoli ne zaključi, saj ta poleg zunanje poti razvija tudi notranjo. Kot je še dejala, življenje uči igrati, igra pa uči živeti.