20 uprizoritev Fantkov v naslednjih tednih
Ko je slovenski režiser Jaša Koceli ob povabilu k sodelovanju v osrednjem regionalnem gledališču Weöres Sándor v Sombotelu razmišljal o tem, katero dramo uprizoriti s stalno ekipo slovenskih sodelavcev, je želel izbrati univerzalno dramsko pisavo, ki lahko zazveni na katerem koli evropskem odru, obenem pa je delo slovenskega avtorja/-ice. Zanimalo ga je namreč križišče dveh kulturnih svetov. Tistega, ki mu pripadajo madžarski igralci, in slovenskega, ki ga z dramo in sodelavci pripelje na Madžarsko. 5 fantkov je z odmevno uprizoritvijo, ki bo že v prvih tednih doživela 20 ponovitev, postalo ravno toliko madžarskih, kot so slovenski in mednarodni, saj gre za eno najbolj uprizarjanih besedil mednarodno priznane slovenske dramatičarke Simone Semenič. "5 fantkov je zame eno najbolj vznemirljivih in obenem za uprizoritev zahtevnih besedil slovenske dramatike. Ne le zato, ker že drama predvideva, da fantke, mlajše od 12 let, igrajo ženske, ampak tudi zato, ker je njihov svet tako lep in nasilen hkrati, prijateljski in obenem krut, pogumen in strašljiv, svetel in temen. Pa naj bo v Sloveniji, na Madžarskem ali v ZDA, od koder prihaja njihova fascinacija JLA (Justice Ligue of America).” pripoveduje režiser madžarske uprizoritve 5 fantkov Jaša Koceli v sombotelskem gledališču s 3 dvoranami in več kot 500 sedišči.
Tisti fantki, ki jim telo in misel dajo igralke
V kožo fantkov, ki še niso v puberteti in so ironično poimenovani po obglavljenih mučenikih in svetnikih, morajo skočiti igralke Kata Gonda, Flóra Herman, Boglárka Nagy-Bakonyi, Zsófi Alberti in Júlia Dunai. Odrasle ženske so tako pred privilegijem in izzivom, da ustvarijo svet fantovske skupine, v katerem so vloge, značaji posameznih fantkov ter odnosi med njimi natančno izrisani. V zapuščeno hišo, kjer se igrajo, prinašajo svoje poraze in zmage, boleče družinske travme in najstniške sanje, svoje super junake in strahove, predvsem pa so živa slika vseprisotnega nasilja, s katerim se sooča sodobna družba v družinskih konfliktih, filmih, na ulici in v vojnah. “Zanimalo me je, kakšna sta fantovski svet in domišljija skozi oči madžarskih igralk (op.: v starosti od 25 do 32 let). Zato so super junaki, v katere verjamejo fantki, starši, policaji in drugi, ki jih posnemajo, dobili nekaj lokalnih potez, med njimi madžarsko super junakinjo Lindo in tradicionalno uspavanko.” nadaljuje Koceli.
Gledališče Weöres Sándor v Sombotelu je za slabe tri mesece postalo dom enega najvidnejših slovenskih režiserjev mlajše generacije, scenografa Darjana Mihajlovića Cerarja, skladatelja Miho Petrica, koreografinje Tajde Podobnik, kostumografinje Branke Pavlič in fotografinje Mankice Kranjec. Jaša Koceli s sodelavci gradi prepoznaven odrski jezik. Po 6 letih in 16 predstavah v slovenskih profesionalnih gledališčih vstopa v mednarodni gledališki svet.
Koceli z umetniško ekipo vstopa v terre incognite
Dolgoletni ravnatelj in ustanovitelj sombotelskega gledališča (leta 2007) je legendarni madžarski gledališki igralec in režiser Tamás Jordán, ki je vodil tudi nacionalno gledališče v Budimpešti. Sprva ga je presenečela mladost, nato pa zavzetost slovenske ekipe, navdušene nad pogoji dela in sodelovanjem z madžarskimi sodelavci, ki jih pri delu vodita visoka motiviranost in delovna etika. Kocelija in njegovo umetniško ekipo sodelavcev je zanimala dežela, ki je sosedna Sloveniji, a o njej ne vemo tako veliko kot o drugih sosedih. Prepričani so, da je dinamika odnosov in psihologija neke skupine mladoletnikov presenetljivo podobna ne glede na kulturni kontekst. “Zato lahko 5fantkov Simone Semenič kjerkoli zazveni odllično, le vzljubiti in posvojiti jih morajo tako igralke kot ekipa ustvarjalcev in célo gledališče. Morda je v tem skrivnost.
Madžarske producente, vodstvo in ansambel gledališča smo prepričali, da skupaj presežemo strah pred drznostjo in brutalno neposrednostjo te drame. Uprizoritev smo prepojili s posebno energijo in humorjem, ki je v resnici najbolj zvest spremljevalec večine skupin fantkov na svetu”, dodaja Koceli.
Novi gledališki prelomnici: Mozartova Čarobna piščal v SNG Opera Ljubljana in Evripidova Elektra v nacionalnem gledališču Litve
Scenograf Darjan Mihajlovič Cerar je oder v Sombotelu opremil kot nadrealistično telovadnico fantkov, kjer se ogromne digitalne številke izmenjujejo z gradbenimi odri, telovadnimi blazinami in cestnimi ovirami, ki jih fantki uporabljajo za posebne efekte in nastope. Prav vizualna podoba, kjer atmosfero poleg scenografije gradi tudi tudi dodelana luč, je podpis Kocelijevih predstav. V Ljubljani bo že od 10. oktobra na sporedu Mozartova Čarobna piščal, ki jo ista ekipa ustvarja v SNG Opera Ljubljana, zvesta Mozartovemu ludizmu in simboliki, v kateri ne manjka skrivnostnosti prostozidarstva. Čez nekaj mesecev pa se ustvarjalna in plodna ekipa slovenskih ustvarjalcev na čelu s Kocelijem seli v litvanski Kaunas, evropsko prestolnico kulture 2022, kjer nacionalno dramsko gledališče obeležuje 100-letnico, ki jo bo zaznamovala tudi Kocelijeva uprizoritev Sofoklesove Elektre. Po uspešnih Trojankah s SNG Nova Gorica, ki so letos otvorile Mednarodni festival antičnega gledališča na Cipru, bo to že drugo veliko popotovanje v režiserju ljubo antiko.